Anže Logar zbral več glasov, kot jih je SDS na parlamentarnih volitvah. Kakšno sporočilo je to Janezu Janši?

Prvi krog predsedniških volitev je za nami. Največ glasov je po neuradnih podatkih (prek 292.000) zbral Anže Logar. Če primerjamo z izidom SDS na letošnjih parlamentarnih volitvah – stranko iz katere Logar sicer prihaja, čeprav ni kandidiral z njihovo podporo –, mu je uspelo zbrati okoli 12.000 več glasov. Kakšno sporočilo je to stranki SDS in kakšno njihovemu predsedniku Janezu Janši?

Anže Logar. FOTO: Jure Eržen, Delo

Rok Čakš. FOTO: RTV Slovenija, posnetek zaslona

»Bistveno pri vprašanju »viška«, ki ga je, glede na svojo stranko, na predsedniških volitvah dosegel kandidat Anže Logar, je, v kateri bazen je posegel – so novi glasovi prišli iz mase neopredeljenih ali siceršnjih volivcev strank levo od sredine, ali pa je šlo bolj za porazdelitev znotraj desnosredinskega bloka. Glede na rezultat drugega desnosredinskega kandidata, Janeza Ciglerja Kralja, ki je dobil več kot pol manj glasov kot njegova stranka na aprilskih volitvah, nakazuje, da Logar ni toliko pridobival izven siceršnjega bazena obeh opozicijskih strank, temveč ga je taktično podprl del volivcev, ki sicer voli NSi. Ti niso želeli tvegati, da bi v drugem krogu ostali brez izbire in so raje stavili na zmagovitega konja kot tistega, ki jim je morda po vrednotah in vsebini bližje.

Prav zato Logarjev presežek nima bistvenega sporočila za stranko SDS in njenega voditelja. Tega bi imel šele, če bi mu v drugem krogu dejansko uspelo konkretneje poseči izven siceršnjega dometa desnosredinskih strank. A to bi pomenilo tudi, da bi v tej volilni tekmi zmagal in postal predsednik republike.«

Igor Lukšič. FOTO: Jure Eržen, Delo

»SDS je z Janšo dosegla zenit in  obtičala na tem odstotku oz. številu glasov. Z njegovim načinom vodenja stranke in vlade, z njegovo dovolj prezentno držo morda še lahko pridobi kak glas, vendar vlade SDS zlepa ne bo več sestavljala, ker se je Janšev način vladanja vsem strankam sredine in njihovim volivcem uprl. Logar poskuša čez to bariero z idejo, da je možno državo voditi tudi manj zadrto in zadrgnjeno, bolj širokogrudno do vseh opcij. Vendar je individualna predsedniška funkcija povsem drugačna od premierske ali funkcije predsednika stranke. Zato v tej kampanji osebna nota Anžeta Logarja, njegova drugačnost, lahko pride do izraza in tudi je prišla do rezultata. Janša je stranko ukrojil po svojem značaju in tudi vsaka pomembna pozicija je vezana nanj osebno.

Po predsedniških volitvah bo za SDS vsekakor velik stres. Če Logar zmaga, se bo stranka SDS še bolj pogreznila v osamo, ker bo predsednik države moral mimo ostrih stališč stranke in naj bi si ga v desnem polu ali v SDS še tako lastili, jih bo moral razočarati. Odločitve predsednika so v večini primerov vezane na večino v državnem zboru, razen če bo vladajoča koalicija ob podpori SDS hotela pristojnosti predsednika povečati. Če izgubi, je tako ali tako že, v drugem krogu pa bo verjetno še bolj pokazal, da ima desna sredina mehkejšo alternativo, ki je za državo bolj sprejemljiva od tega, kar nudi Janša. Stranka bo s to tenzijo težko dolgo shajala. Uspeh Anžeta Logarja je vsekakor znanilec sprememb na desni sredini, od globine teh sprememb pa gotovo tudi v Sloveniji.«