Na Ljubljanskem gradu od decembra 2025 potekajo arheološka izkopavanja, ki predstavljajo zaključek večdesetletnih raziskav na grajskem griču. Potekajo pod budnim očesom Mestnega muzeja Ljubljana v sodelovanju z Arheološkim raziskovalnim konzorcijem za Ljubljano (ARKLJ) ter prinašajo nova spoznanja o zgodovini mesta in njegovem osrednjem simbolu. Da bi delo arheologov in bogato arheološko dediščino Ljubljane približali širši javnosti, so pripravili program vodenih ogledov, ki bo ponudil vpogled v potek aktualnih izkopavanj in osvetlil pot arheoloških najdb od najdišča do muzejskih vitrin. Projekt bo zaokrožila razstava izbranih predmetov v Zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana. »Arheološke raziskave na območju Ljubljanskega gradu potekajo od 60. let 20. stoletja, ko so bile prvič izvedene v okviru konservatorskih posegov,« so povedali v Mestnem muzeju.
Dela bodo v prvi fazi potekala predvidoma do konca aprila 2026.
»Leta 1988 so arheologi Mestnega muzeja Ljubljana v sodelovanju s konservatorji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana, ob načrtovani prenovi gradu začeli obsežnejše raziskave, ki po kontinuiteti in obsegu raziskanega območja spadajo med večje arheološke posege te vrste v Sloveniji. Raziskave so razkrile sledi poselitve grajskega griča, ki segajo vse do prazgodovine, in njegovo skoraj nepretrgano rabo vse do novega veka. Zadnja etapa arheoloških raziskav, ki trenutno potekajo na grajski bastiji, predstavlja zaključek več kot 60-letne zgodovine izkopavanj na tem območju.«
Zahteven sistem
»Arheološka ekipa Mestnega muzeja Ljubljana je bila vse od leta 1988 pomemben člen ekipe, ki je bdela nad prenovo grajskega kompleksa. Izkopavanja so bila v tem kontekstu odvisna od trenutnih potreb pri konservatorsko-restavratorskih delih in gradbenih posegih. Šlo je za zahteven sistem zaščitnih oziroma zavarovalnih raziskav, ki so bile časovno in prostorsko omejene, izkopavanja pa so večkrat potekala hkrati na različnih lokacijah. Analiza rezultatov arheoloških raziskav na Ljubljanskem gradu je bila torej prostorsko omejena, toda kljub temu produktivna in pomembna tako za samo prenovo gradu kot tudi za vrsto novih spoznanj o bogati preteklosti našega mesta,« je povedal vodja projekta Martin Horvat iz Mestnega muzeja Ljubljana.
1988. SO ARHEOLOGI začeli obsežne raziskave.
Številne arheološke najdbe z Ljubljanskega gradu so postale nepogrešljiv del zbirke Mestnega muzeja Ljubljana in stalne razstave Ljubljana. Zgodovina. Mesto. Izstopajo predvsem lončenina, izjemen stekleni kozarec iz druge polovice 16. stoletja, dragocena zbirka novcev, med njimi redka ponaredka pfenigov Eberharda I. iz 12. stoletja in denarič Ulrika III. Spanheimskega ter več svinčenih plomb, ki pričajo o gospodarski in upravni vlogi gradu ter njegovem pomenu zunaj vojaškega okvira. V Mestnem muzeju Ljubljana bodo poleti na občasni razstavi v Zakladnici predstavljene tudi izbrane najdbe z aktualnih izkopavanj na grajski bastiji, še prej pa si jih bo mogoče ogledati na vodenih ogledih arheološkega najdišča na Ljubljanskem gradu in v Arheološkem centru MGML. Med najnovejšimi odkritji so tako monumentalni arhitekturni ostanki kot tudi drobni predmeti vsakdanje rabe, kot so novci, pasne spone, gumbi, šahovska figurica in utež.
Urejena bastija
Aktualna arheološka izkopavanja na Ljubljanskem gradu potekajo na kraju nekdanjega vhodnega stolpa na bastiji, ki je do 16. stoletja predstavljal glavni vhod z mesta v grad. Dela, ki bodo v prvi fazi potekala predvidoma do konca aprila 2026, zajemajo odkopavanje, statično sanacijo vhodnega stolpa in spodnjega dela obzidja bastije, arheološka izkopavanja na še neraziskanem območju bastije in obrambnega jarka ter pripravljalna dela za naslednjo fazo projekta. Z dokončanjem projekta bo bastija skupaj z obrambnim jarkom dokončno urejena in predstavljena na način, ki bo to območje izpostavil kot eno izmed ključnih obrambnih elementov poznosrednjeveške trdnjave.
V nadaljevanju raziskav pričakujemo odkritje najstarejših faz srednjeveškega gradu.
»Trenutne arheološke raziskave na delu grajske bastije razkrivajo zaporedje plasti, ki so se na tem območju nalagale skozi večtisočletno zgodovino. Kljub vremensko neugodnemu januarju nam je doslej uspelo prepoznati namensko oblikovanje površja v terase. Najvišja terasa ob zunanji steni grajskega palacija je bila izkopana v skalno podlago in je bila v uporabi že v rimskem času. Najdbe številnih železnih, kovanih žebljev ter sledovi ožganih tal nakazujejo ostanke peči, kar bi lahko povezovali z dejavnostmi, značilnimi za kovaško obrt. Raziskave trenutno potekajo na nižji terasi, kjer je bila v srednjem veku urejena pot, ki je iz Starega trga vodila v grad. Izkopavanja so za zdaj dosegla le najmlajšo, novoveško fazo utrditve te poti. Z arheološkimi izkopavanji postopoma razkrivamo tudi notranje lice vhodnega stolpa in stolpa piskačev ter potek mestnega obzidja. Ob tem smo odkrili tudi dolgo pričakovana vrata, skozi katera je v grad vodila pot z Mestnega trga, po trasi današnje Študentovske ulice. V nadaljevanju raziskav pričakujemo predvsem možnost odkritja najstarejših faz srednjeveškega gradu, ki so doslej slabše poznane. Prav tako upamo na nove arheološke sledi iz rimskega obdobja in prazgodovine,« je povedal vodja arheoloških raziskav Matej Draksler iz Skupine Stik.
»Analiza rezultatov arheoloških raziskav je pomembna za vrsto novih spoznanj o bogati preteklosti našega mesta,« poudarja vodja projekta Martin Horvat. FOTO: Uroš Hočevar
V Arheološkem centru MGML hranijo dragocene najdbe. FOTO: Blaž Gutman/MGML
Dokumentiranje arheoloških ostalin ob trenutnih arheoloških raziskavah FOTO: Matija Lukić
Arheološke raziskave na območju Ljubljanskega gradu potekajo od 60. let 20. stoletja. FOTO: Matija Lukić
Sledi segajo v prazgodovino. FOTO: Matija Lukić
Arheološka izkopavanja leta 1993 FOTO: Bojan Zakeršnik
Našli so tudi denarič Ulrika III. Spanheimskega Foto: wikipedia
