Arso opozarja! Vročinski val se bo stopnjeval, po neurjih poplavljenih več objektov

Agencija RS za okolje (Arso) je izdala opozorilo o vročini v naslednjih dneh. Vztrajala bo predvidoma ves prihodnji teden, največja pa bo po nižinah Primorske in v večjih mestih. Četrtkove obilne padavine pa so v Postojni in Gorenji vasi zalile šoli ter poplavile stanovanjske in gospodarske objekte, so sporočili iz centra za obveščanje.

Pri odpravljanju posledic so poleg ostalih dežurnih služb posredovala tudi štiri prostovoljna gasilska društva, ki so izčrpavala vodo iz objektov in pomagala pri zaščiti premoženja. Prav tako so morali gasilci v Gorenji vasi prečrpati meteorno vodo iz prostorov zdravstvenega doma in lekarne ter gasilskega doma. Regijski centri za obveščanje so sicer zabeležili 24 dogodkov.

Arso pa je sporočil, da se bo v naslednjih dneh toplotna obremenitev stopnjevala. Pričakujejo najvišjo dnevno temperaturo od 30 do 34 stopinj Celzija, od nedelje na Primorskem nad 35 stopinj. V naslednjih dneh se bo tudi najnižja jutranja temperatura dvignila do okoli 20 stopinj. Precej verjetno je, da se bo vročinski val marsikje nadaljeval do konca junija ali celo v začetek julija, saj na obzorju ni nobene izrazitejše vremenske motnje, ki bi prinesla dež in ohladitev ozračja, so zapisali na Arsu. Verjetnost vročinskih neviht pa se lahko poveča v soboto v severni polovici Sloveniji in v nedeljo po večjem delu države.

Ne pozabimo na štirinožne prijatelje. FOTO: Abdul Saboor Reuters

Opozorila NIJZ

Visoke temperature in vročinski valovi, ki z novimi podnebnimi trendi postajajo daljši in intenzivnejši, močno obremenjujejo človeški organizem. NIJZ opozarja, da lahko vročina prizadene vsakogar, še posebej pa so ogroženi starejši, otroci, nosečnice, kronični bolniki ter prebivalci mest zaradi učinka mestnega toplotnega otoka. Ko beton in asfalt ponoči počasi sproščata toploto, to namreč »ponoči preprečuje okrevanje človeškega telesa po dnevni izpostavljenosti visoki vročini«. Posledice pregretja se lahko kažejo kot slabše počutje, dehidracija, vročinska izčrpanost ali celo smrtno nevarna vročinska kap.

Težave lahko preprečimo z zmanjšanjem izpostavljenosti vročini in ustreznim hlajenjem. Prostore je treba zračiti ponoči in zjutraj, čez dan pa okna zastreti z zunanjimi senčili in izklopiti nepotrebne električne naprave. NIJZ svetuje umik v senco ali javno dostopne klimatizirane prostore, omejitev fizične aktivnosti na jutranje in večerne ure ter uživanje lahke hrane. Pomembno je tudi nošenje ohlapnih oblačil in redno hlajenje telesa s prho ali hladnimi oblogami.

Ključnega pomena v vročih dneh je zadostno pitje tekočine, najbolje hladne vode iz pipe, še preden začutimo žejo. »Pri odraslem znašajo potrebe po tekočinah, ki jih zaužijemo s pijačami, približno 1,5 litra dnevno, v vročini so le te večje: okvirno 2 litra dnevno, pri telesnem naporu pa še več,« navaja NIJZ in odsvetuje pijače z alkoholom, kofeinom ali veliko sladkorja. Ob tem ne smemo pozabiti na zaščito pred soncem med 10. in 17. uro, pravilno shranjevanje zdravil in hitro pokvarljive hrane ter na pomoč starejšim in bolnim bližnjim ter sosedom. Najpomembnejše opozorilo pa ostaja: »NIKOLI ne puščamo nikogar v zaprtem parkiranem avtomobilu.«