Asta Vrečko o potezi vlade: Cilj koalicije je zmeda tik pred volitvami (VIDEO)

Poslanci Svobode, SD in Levice so zaradi odvzema volilne pravice državljanom tretjih držav na ustavno sodišče vložili zahtevo za ustavno presojo zakona o lokalnih volitvah s predlogom za začasno zadržanje. Ne gre samo za vsebino enega zakona, ampak za vprašanje, v kakšni demokraciji želimo živeti, je poudarila poslanka SD Andreja Katič.

Spremembe zakona, ki jih je DZ sprejel sredi junija, med drugim odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Zakonske spremembe so predlagali v SDS, trojčku NSi, SLS in Fokus ter v Resnici, poleg njih pa so zanje glasovali tudi Demokrati. Proti so glasovali v Gibanju Svoboda, SD in Levici.

V opoziciji so namreč prepričani, da ljudem, ki pri nas živijo, imajo stalno prebivališče, plačujejo davke, delajo, vzgajajo svoje otroke in vsakodnevno čutijo posledice odločitev občin, ni mogoče čez noč reči, da »pri odločanju v svoji lokalni skupnosti od danes naprej ne smete več sodelovati«, je na novinarski konferenci ob predstavitvi zahteve za ustavno presojo dejala Katič. Zahtevo so po njenih besedah na ustavno sodišče vložili s podpisi 40 poslancev, ob tem so predlagali tudi njeno začasno zadržanje.

»Ko se vzame ena pravica, se lahko še hitreje tudi druga«

Katič je poudarila, da je parlamentarna koalicija volilno pravico na lokalnih volitvah prebivalcem, ki so državljani tretjih držav in imajo to pravico od leta 2002, odvzela brez kakršnekoli utemeljitve. »Ni bilo priložene tudi nobene analize, ki bi dokazovala škodljivost dosedanje ureditve,« je dejala.

Izpostavila je še, da se volilne zakonodaje ne spreminja tik pred volitvami, vlada pa je spremenila temeljna pravila volilnega sistema tik pred letošnjimi volitvami. »Pri tem se postavlja vprašanje, če lahko vsakokratna oblast nekaj mesecev pred volitvami odloči, kdo bo imel volilno pravico in kdo je ne bo imel več, potem ne obravnavamo samo posamezne pravne spremembe, temveč se pravzaprav sprašujemo in obravnavamo verodostojnost volitev,« je dodala.

Andreja Katič. FOTO: Ljubo Vukelič/delo

Poudarila je, da po določbah 138. člena ustave prebivalci Slovenije uresničujejo lokalno samoupravo v občinah in drugih lokalnih skupnostih. »Lokalna samouprava temelji na življenju v lokalni skupnosti, na tem, da ljudje tam dejansko živijo in te odločitve v skupnosti lahko tudi skupaj sooblikujejo,« je dejala. Izpostavila je tudi, da so po novem drugače obravnavani državljani EU in državljani tretjih držav. Začasno zadržanje so po besedah Katič predlagali, ker se neupravičeno odvzeta volilna pravica ne more povrniti.

Da si res želijo, da bi zahtevo prednostno obravnavali in da bi izvajanje zakona zadržali, je poudarila tudi Tereza Novak (Svoboda). Po njenih besedah bi morali biti ob hitrem odvzemanju pravic vsi državljani zelo pozorni, kaj se dogaja, ker »ko se lahko vzame ena pravica, se lahko še hitreje vzame tudi kakšna druga, ki bo mogoče zadevala nas«.

»Škoda je že narejena«

Asta Vrečko (Levica) pa meni, da je bila škoda narejena že z vložitvijo omenjenega zakona, saj so njegovi podporniki sporočili »ljudem, ki tukaj živijo in ustvarjajo, leta in leta plačujejo davke, da so za določen del politike nepomembni«. »Tovrstna praksa je seveda standard demokratičnih držav, je nekaj, kar nas postavlja na vrh tistih, ki si želimo živeti skupaj, strpno in se pogovarjati o naših skupnih odločitvah tudi z našimi sosedi, prijatelji in s tistimi, katerimi si delimo ta prostor,« je o dosedanji ureditvi dejala Vrečko. Odvzem volilne pravice tujcem po 24 letih pa po njenih besedah »zgolj kaže na intenco nove oblasti, da si želijo tudi po lokalnih volitvah obvladovati lokalne skupnosti in da jih ne zanima, ali so na teh volitvah iz izvoljeni s pomočjo večine prebivalcev skupnosti, kajti določenemu delu želijo vzeti to pravico«.

Spremembam zakona nasprotuje tudi več nevladnih organizacij, ki združujejo in zastopajo tujce v Sloveniji. V civilnih organizacijah so sprožili tudi pobudo za zakonodajni referendum in v DZ junija predali podpise za začetek referendumskega postopka. A so dan pred začetkom zbiranja 40.000 podpisov, ki bi se moralo začeti 1. septembra, od pobude odstopili. Novela zakona je tako po objavi v uradnem listu začela veljati 2. septembra.