Asta Vrečko ob kulturnem prazniku brez ovinkarjenja: »Kultura ni luksuz – je temelj preživetja družbe!«

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob današnjem Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku, v poslanici izpostavila, da je kultura temelj družbe in ji je potrebno pozornost nameniti vse leto, tistim, ki kulturo ustvarjajo, pa zagotoviti dostojne pogoje za delo in plačilo. Pozvala je tudi, da se na današnji dan zahvalimo vsem, ki ustvarjajo slovensko kulturo in se poklonimo mogočni sili človeškega rodu: ustvarjalnosti. »Ker kultura je vse, kar nas obdaja, osmišlja, bogati, da smo z njo obdani in se nas dotakne, ko poslušamo glasbo, gremo v knjižnico ali gledamo film. V poplavi dezinformacij pa so kritično mišljenje ter bralna in vizualna pismenost še kako pomembni, če želimo razumeti svet okoli sebe,« je izpostavila.

Kultura je po njenih besedah tudi prostor solidarnosti, domišljije in dialoga ter krepi tako duševno zdravje kot demokracijo; je skupno dobro in »zato je naša odgovornost, da jo varujemo, razvijamo in omogočamo vsem«. Današnji 8. februar je po njenih besedah tudi priložnost za razmislek o vlogi kulture v času negotovosti, pospešenih družbenih sprememb in krčenja prostora za kritično misel. »Skozi umetniške prakse preteklosti in sedanjosti ne vstopamo le v kulturne ustanove, z njimi skušamo razumeti sebe, skupnost in svet, v katerem živimo,« je še dodala. Spomnila je tudi, da je Slovenija edina država na svetu, ki ima državni praznik posvečen kulturi. Dela prost današnji dan pa je tudi priložnost za obisk preštevilnih brezplačnih kulturnih dogodkov po vsej državi. Vse to po njenih besedah tudi kaže odnos slovenske države do kulture in umetnosti, predvsem pa, da je že vzpostavljen družbeni konsenz o pomembni vlogi kulture in umetnosti v naši zgodovini.

Letošnje leto je tudi posvečeno pisateljici Zofki Kveder in pesniku Srečku Kosovelu, ki sta, kot je v poslanici še izpostavila Vrečko, ustvarjalca, ki sta kulturo razumela kot transformativno in etično polje ter oba ustvarjala v času globokih družbenih pretresov in umetnost pojmovala kot dejavnost, ki presega estetsko funkcijo. Kosovel je vztrajno razgaljal mehanizme kapitalizma, razčlovečenja in grozot vojne, tudi z novimi prijemi v jeziku in pesniški formi. Zofka Kveder je slovensko literaturo razširila v drugo smer, z enako kritično ostrino. Njeno pisanje o notranjih svetovih žensk, materinstvu, delu, telesu in družbenih pričakovanjih je zavračalo idealizacijo sistema. Njena literatura je bila emancipatorno dejanje, je še menila ministrica za kulturo in dodala, da je v današnjem času sporočilo umetnikov prav tako pomembno, kot je bilo v Prešernovem času ter v času Zofke Kveder in Srečka Kosovela. »Sporočilo o miru, sobivanju in pomenu kritičnega mišljenja. Zato letos ob 8. februarju prisluhnimo njihovemu sporočilu. Naj se kultura in umetnost ne izkoriščata za ustvarjanje razdora, ampak ju spodbujajmo v povezovalni vlogi, ki jo imata v skupnosti. Predvsem pa naj nas vodita v gradnjo odprte, pravične in solidarne družbe,« je še pozvala Vrečko.

Predsednica države Pirc Musar

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v poslanici ob današnjem kulturnem prazniku poudarila, da je človečnost moralna naloga našega časa, prav kultura pa uči, da človečnost ni samoumevna, temveč jo je treba vedno znova graditi z dialogom, solidarnostjo, spoštovanjem različnosti in zavračanjem nasilja. In kot je še dodala predsednica države, umetnost in kultura tudi opominjata, da brez sočutja in posluha za drugega tudi ni napredka. »Skrb za kulturo je hkrati skrb za družbo kot celoto. Je vlaganje v prihodnost, kritično razmišljujoče posameznike, skupnost, ki zna misliti s svojo glavo in čutiti s svojim srcem. Slovenija je bogata z ustvarjalnimi ljudmi, raznolikimi kulturnimi izrazi in dediščino, na kar smo lahko ponosni. Naša dolžnost pa je, da to bogastvo varujemo, razvijamo in omogočimo njegovo dostopnost vsem,« je še izpostavila predsednica republike.

Slovenski kulturni praznik, Prešernov dan, je po besedah Pirc Musar praznik, ko se kot skupnost še posebej zavemo moči besede, misli in ustvarjalnosti. Spomnila je tudi, da je kultura temelj slovenske identitete, jezika, zgodovinskega spomina in odprtosti v svet ter je prostor svobode, dialoga in kritične misli ter prav zato tudi prostor odgovornosti. »Kultura je sila, ki je slovenski narod ohranjala tudi v časih, ko nismo imeli svoje države. Prešernova poezija ni bila le umetniški izraz, temveč jasna zahteva za dostojanstvo, svobodo in enakost, to pa so vrednote, ki so danes zapisane kot temelj naše države,« je še dodala predsednica republike. Omenila je tudi, da je letošnje leto Kosovelovo leto, ko se spominjamo stoletnice smrti Srečka Kosovela, pesnika izjemne lucidnosti, drznosti in vizije. Kosovelova misel je po besedah Pirc Musar presegala svoj čas, govorila je o razčlovečenju sveta, o nevarnostih nasilja in brezbrižnosti, a hkrati o nujnosti upanja in etične prenove družbe, v času sedanjega mednarodnega dogajanja, vojn, humanitarnih kriz in čedalje globljih razpok med ljudmi in narodi pa so Kosovelove besede: »Težimo k novi družbi, ki bo živela čim večje človečansko življenje. Težimo k človečanstvu«, še posebej zavezujoče.

Ob slovenskem kulturnem prazniku se je predsednica republike tudi zahvalila vsem, ki s svojim delom bogatijo kulturni prostor - umetnicam in umetnikom, kulturnim delavkam in delavcem, vzgojiteljicam in vzgojiteljem, učiteljicam in učiteljem, mentoricam in mentorjem ter vsem, ki verjamejo v moč kulture, ter iskrene čestitke namenila tudi prejemnikom Prešernovih nagrad in priznanj. Navdih za pogum misli, svobodo duha in človečnost v današnjem času pa naj bosta prav Prešern in Kosovel, je še zaželela Pirc Musar.