LJUBLJANA – Na spletni strani podjetja Delcampe iz Luksemburga, ki se je specializiralo za posredovanje pri prodaji starin in umetnin, a se v ponudbi najdejo tudi hrana, semena, nakit in dragulji, se je v kategoriji Glasba pojavil potni list z jugoslovanskim grbom, ki ga je sredi prejšnjega stoletja uporabljal legendarni trobentač ansambla Avsenik Franc Košir. Leta 1931 na Koroški Beli rojeni glasbenik, umrl je leta 1991 na Jesenicah, se je 1953. pridružil Gorenjskemu kvartetu. Nekaj let pozneje se je zasedba preimenovala v ansambel, ki je izdal okrog 120 plošč in kaset v skupni nakladi več kot 30 milijonov primerkov, Avseniki so ustvarili okoli 670 skladb s slovito Golico na čelu.
Na potnem listu so vidni datumi iz leta 1962. Koširjev sin Klemen, znan humorist in gledališki igralec, je ob prvem pogledu na spletno stran luksemburškega podjetja za preprodajo in posredovanje na kratko povzemal: »To je res očetov potni list, glede na datume pa je iz časa, ko se je že selil iz Ljubljane na Jesenice. Pred tem sta z mamo Tatjano živela v Ljubljani, tudi stalno prebivališče je imel v prestolnici. Ne vem pa točno, kdaj so se pri ansamblu Avsenik odločili za popolno profesionalno pot glasbenikov, zdi se mi da dve ali tri leta kasneje, kajti takrat smo že živeli na Jesenicah.«
Trobenta v muzeju, klobuk pri Alfiju
Kako se je očetov potni list znašel na spletnem bolšjaku, ne ve ne Klemen ne družina. »Njegova trobenta, ki je bila ena glavnih značilnosti ansambla Avsenik, je v Muzeju Avsenik v Begunjah, njegov lovski klobuk je pri Alfiju Nipiču, dokumentov pa nikoli nismo dajali stran. Doma hranimo očetovo narodno nošo, ki jo še danes uporabljam celo sam za kakšne nastope ali privat štos. Ohranjena je v celoti, s škornji vred. Doma imamo tudi vsa priznanja in zlate plošče, ki jih je prejel oče,« nam je zaupal Klemen Košir.
Lani so njegovi družini sporočili, da so na ljubljanskem bolšjem sejmu prodajali potni list Franca Koširja. »Izvedel sem, da je eden od zbiralcev objavil preko facebooka, da je na ljubjanskem bolšjem trgu našel očetov potni list. Najprej sem mislil, da gre pri prodaji potnega lista prek luksemburškega spletnega mesta za prav ta potni list z ljubljanskega bolšjaka, a to ne drži,« je razložil Klemen.
»Ta, ki se zdaj prodaja, je bil najbrž izdan sredi 50. let prejšnjega stoletja. Leta 1963 je oče dokončal gradnjo hiše na Jesenicah, v Kejžarjevi ulici, in je zaradi spremembe bivališča zamenjal potni list. Zanimivo je, da ni preluknjan ali opečaten, da ni več veljaven. Doma imamo nekaj njegovih starih dokumentov, ki so jim na upravni enoti ob zamenjavi odvzeli veljavo, in sicer tako, da so jih preluknjali in požigosali. Ta, luksemburški, pa očitno ni bil uradno uničen. Morda ga je oče izgubil, morda kje pozabil ali pa so mu ukradli. Kdo bi vedel …«
Zavrženi dokumenti
Z mlajšim Koširjem smo si še enkrat ogledali fotografije potnega lista z ljubljanskega bolšjaka in onega drugega, ki ga prodajajo na luksemburškem spletnem oglasniku z izklicno ceno 95 evrov.
Listina z ljubljanskega bolšjega trga, ki jo je tam kupil eden od zbirateljev artefaktov ansambla Avsenik, ima med množico pečatov s potovanj kasnejše datume, tam okoli leta 1967, hkrati je opečaten na vidnih mestih, da je uničen, drugi dokument pa po pečatih z mejnih prehodov datira pet let prej.
»Oče je imel doma neveljavne dokumente, vem, da sta jih z mamo dolgo tega zavrgla, in kot je videti, jih je nekdo pobral iz smeti in jih dal v prodajo na bolšji trg,« razloži Klemen Košir. »Zanimivo je, da se zdaj po spletu prodaja očetov potni list, ki je starejšega datuma in mu ni preklicana veljava s pečatom ali preluknjanjem.«
Koširjevi povedo, da bi družino resnično zanimalo, kakšna je bila pot očetovega potnega lista, ki se prodaja na spletu. »Razveselilo bi nas, če bi se nam oglasil prodajalec in nam poskušal odkriti njegovo preteklost oziroma nam vsaj povedati, kje ga je dobil. Morda bomo potem skupaj z njim, s tem, kar vemo o očetu Francu še mi, pobrskali nazaj in izvedeli kaj več.«
Poročil se je 1. novembra
Lani decembra je minilo četrt stoletja od smrti trobentača in humorista, legendarnega člana Ansambla bratov Avsenik. Franc Košir se je trobente sprva učil sam, potem pri jeseniški godbi, sledilo je izobraževanje na srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Tam ga je opazil Bojan Adamič in ga leta 1952 povabil v radijski orkester. Čez tri leta ga je v ansambel Avsenik pritegnil eden od bratov Avsenik, Vilko Ovsenik. Leta 1960 je Košir stopil na poklicno glasbeno pot pri Avsenikih, kjer je poleg glasbenega ustvarjanja na plan pokukal njegov igralski talent, humor, celo petja smešnih besedil se je lotil, skupno je pri njih zapel 26 pesmi. Z ansamblom je nastopal 30 let, od glasbenih odrov se je poslovil šest let, preden se je po hudi bolezni za vedno poslovil. Bil je strasten navijač jeseniškega hokejskega kluba, ki ga je podpiral v dobrih in slabih časih, po pomembnih zmagah jim je v domači dvorani na trobento zaigral Prelepo Gorenjsko. Rad je tekel na smučeh, znano pa je tudi, da se je z ženo Tatjano, gledališko igralko, poročil na dan mrtvih, 1. novembra 1959. Le tistega dne so bili Avseniki prosti in je imel Franc čas, da je svoji izvoljenki dahnil usodni da. |