Azbestne plošče ter cevi še vedno uporabljajo marsikje v Sloveniji

Društvo obolelih zaradi azbesta OZA iz Deskel je praznovalo 30 let delovanja. Na osrednjem dogodku pod naslovom Tragedija azbesta in žarek upanja so obudili spomine na začetke delovanja društva in ukinitev uporabe azbesta v Sloveniji istega leta ter izpostavili pomen podpore obolelim, preventivnih ukrepov in ozaveščanja o tematiki tudi v prihodnje.

Kot je za Delo povzela zgodovino društva Lojzka Reščič, so se opozorila o nevarnostih azbesta postopoma krepila in vrh v lokalni skupnosti dosegla leta 1995 z zahtevami prebivalstva in zaposlenih v Salonitu Anhovo o ustavitvi proizvodnje azbestnih izdelkov. »To nujnost je prepoznalo tudi takratno vodstvo podjetja, ki je obljubilo, da čez eno leto proizvodnje z azbestom v Anhovem ne bo več.«

Društvo, ustanovljeno januarja 1996, je bilo osrednji akter, ki je povezal podjetje, zaposlene in lokalno skupnost, vzpostavili so stik z državnimi organi in jeseni istega leta je že bil sprejet zakon o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno.

Reščičeva ocenjuje, da je prav povezanost vseh deležnikov z istim ciljem omogočila tako hitro sprejetje zakonodaje, s katero je država prevzela tudi odgovornost tako za tehnološke viške po ustavitvi proizvodnje kot za odškodnine bolnikom. Te deloma država deloma podjetje še vedno plačujeta.

»Za društvo je bilo takrat ključno sprejetje zakonodaje, ki je urejala tudi vse našteto. Decembra 1996 je bila proizvodnja azbestnih izdelkov v Salonitu Anhovo tudi ustavljena, prav tako so v skladu z zakonodajo ugasnile proizvodnje drugod po državi,« je povedala sogovornica in dodala, da je so bili v OZA aktivni tudi pri vseh naslednjih spremembah zakona.

Podpora in pomoč obolelim

Drugo pomembno področje delovanja društva je vseskozi podpora in pomoč obolelim ter za njihov čim bolj zdrav življenjski slog, prav tako pa številne zdravstveno-preventivne dejavnosti.

Vse to opisujejo tudi v zborniku, ki so ga izdali ob jubileju. Kot pravi Reščičeva, sta dragocena vpogled v življenje obolelih ter sodelovanje z zdravstvenimi in drugimi institucijami. V njem so zbrana tudi številna pričevanja posameznikov, ki so pomembno prispevali k uresničevanju poslanstva društva in tudi bolnikov, zbolelih za najhujšimi boleznimi, ki jih povzroča azbest.

»Še en pomemben mejnik za OZA je bilo leto 2021, ko smo se z univerzitetno kliniko na Golniku dogovorili o vzpostavitvi prve specializirane azbestne ambulante v Sloveniji, kar zagotavlja sistematične preventivne preglede in spremljanje zdravja oseb, izpostavljenih azbestu, s tem pa možnost za pravočasno postavljanje diagnoze,« je poudarila.

Pri tem je spomnila na presejalni program za zgodnje odkrivanje pljučnega raka, ki so ga pristojne institucije napovedale lani – postopek pregleda naj bi bil enak. Društvo je bilo tudi pobudnik leta 2022 vzpostavljene mobilne specialistične paliativne oskrbe na tem območju. Za to so se povezali s splošno bolnišnico Jesenice oz. s tamkajšnjo gorenjsko paliativno mrežo in gorenjskim društvom za paliativno oskrbo Palias, da so dejavnost razširili še na Goriško in Severnoprimorsko regijo, bolnišnica dr. Franca Derganca v Šempetru pa je nato prevzela program mobilni paliativni tim za to območje.

Novo povezovanje za še en cilj

Zadnja tri leta si društvo ob zavedanju, da azbestne plošče ter cevi še vedno uporabljajo marsikje v Sloveniji, prizadeva za spremembe na tem področju. Dali so pobudo za sprejetje konkretnih ukrepov za odstranitev azbestnih proizvodov iz bivalnega okolja in narave ter za evidentiranje lokacij in ter njihovo sanacijo.

Pristojne institucije so pobudo podprle, vendar naslednji koraki niso bili narejeni. Društvo bo zdaj začelo povezovati najrazličnejša društva in nevladne organizacije, da bodo skupaj poskušali spodbuditi dokončno ureditev te problematike. »To je nujno, saj številni lastniki sami niso finančno sposobni poskrbeti za varno odstranitev izdelkov, ponekod se preteče nevarnosti niti ne zavedajo, marsikje pa lastniki zemljišč ali objektov sploh niso znani,« ugotavlja Reščičeva, sicer inženirka kemije, ki je bila vse do upokojitve zaposlena v cementarni v Anhovem ter na začetku delala tudi v azbestni proizvodnji. Dodaja sicer, da v OZA veliko pozornosti namenjajo ozaveščanju.

»Verjamem, da smo se veliko naučili iz azbestne zgodbe, kjer je največja težava, da je latentna doba od izpostavljenosti pa do takrat, ko se bolezen pojavi, lahko zelo dolga, tudi 30 let in več,« je sklenila. Zelo pomembno je, da imamo pod nadzorom materiale, ki jih uporabljamo v krožnem gospodarstvu. Vedeti moramo, kaj vsebujejo in ali je v sestavi morda kakšen element, ki bi se lahko sčasoma izluževal ali pa sproščal v zrak in bi bil škodljiv za zdravje oziroma bi negativno vplival na lastnosti izdelka, na primer na obstojnost.