Babičev mlin v oklepu ledu

Lastnik prvega Babičevega mlina, ki je bil postavljen leta 1890, je bil praded Vladimirja Babiča. Prvi mlin je bil v celoti zgrajen iz lesa, a tudi drugi, ki ga je leta 1915 postavil Vladimirjev oče Jože. Oba sta pogorela, nekaj koles pa je odnesla reka Mura, predvsem zaradi visokega vodostaja. Današnji mlin je bil obnovljen leta 1991. Stavba stoji na obrežju Mure, v njej so mlinski stroji, trije valčni mlini, ki so stari že skoraj 100 let. Vodno kolo je pritrjeno na dveh plavajočih čolnih, ki sta narejena iz železa. Leta 1990 je narasla voda odnesla pogonsko kolo, v treh mesecih je družina Babič postavila novo, ki še danes diha z reko. Mlin ostaja v družinski lasti, saj je mlinarja Vladimirja nadomestila hčerka Karmen.

Mlinsko kolo v ledu

Babičev mlin je krajevna, etnografska, zgodovinska in turistična zanimivost Prlekije. Njegov zaščitnik je sveti Miklavž, ki je patron brodarjev, mornarjev in splavarjev. Vodno kolo je znanilec življenja in simbol sožitja med mlinarjem in reko, ki enkrat nekaj da in drugič vzame. V mlinu meljejo rž, pšenico, koruzo, ajdo in prodajajo moko, belo, rženo, krušno, ajdovo in koruzno, pa tudi proseno kašo in druge izdelke. Ker pa je v deželi ob Muri zima pokazala ostre zobe, saj so nočne temperature padle pod –20 stopinj Celzija, je tudi reka zamrznila in mlinsko kolo okovala v led. Po 30 letih je tako zastalo. Zamrznila je tudi tretjina struge, nekaj pretoka vode je le na sredini. Čeprav se mlinsko kolo trenutno ne vrti, so vrata Babičevega mlina vedno odprta, saj ga obiskujejo številni turisti in izletniki.