Bakterije v Koseškem bajerju smrtne za otroke

LJUBLJANA – Cianobakterije, ki so razširjene po vseh vodah v svetu, so se namnožile tudi v vseh slovenskih vodnih površinah, razen v visokogorskih jezerih. Dokler narava sama poskrbi za čiščenje voda, jih sploh ne opazimo. Ko pa človek s posegi v naravo onemogoči samoočiščevalno sposobnost voda, se lahko pojavita cvetenje, ki je neprijetno na pogled, pa tudi toksičnost, ki je nevarna za ljudi. Trenutno strokovnjaki opozarjajo, da je priljubljena ljubljanska izletniška točka Koseški bajer polna teh bakterij, ki lahko ogrozijo tudi zdravje ljudi. V najslabšem primeru lahko povzročijo celo smrt.

Zelena preproga

Koseški bajer je priljubljena točka za sprehajalce, predvsem mlade mamice z otročiči. Marsikdo med njimi pa se sploh ne zaveda, da se lahko sprehod okoli jezera konča tragično. Dovolj je, da kateri izmed nadobudnežev, ki spuščajo ladjice, z roko seže v usta ali pa da kakšen hišni ljubljenček skoči vanj, da se ohladi. V vodi so se namreč namnožile cianobakterije. Same po sebi niso nevarne in so, recimo, pridelale polovico kisika v zraku, ki ga dihamo. Če pa se nevarno namnožijo, gladino jezera prekrije zelena gošča in pobije vse organizme, odvisne od kisika. Poleg tega pa so nevarne tudi za ljudi in hišne ljubljenčke, saj proizvajajo zelo strupene in nevarne snovi.

»Cianobakterije so genotoksične. Proizvajajo tudi nevrotoksine, kar pomeni, da so lahko smrtno nevarne. Seveda je treba zaužiti to vodo. Dovolj je, da nekdo pade v vodo, pa je že težava. Eden izmed produktov so mikrotoksini, ki so nevrotoksični in so tumorski promotorji, torej spodbudijo rast tumorjev. To zaenkrat v Koseškem bajerju še ni težava, lahko pa se hitro spremeni v kaj takšnega. Gošča lahko v trenutku prekrije površino,« pred neukrepanjem svari eden največjih svetovnih strokovnjakov za cianobakterije, izredni prof. dr. Bojan Sedmak iz Nacionalnega inštituta za biologijo, ki se že 20 let ukvarja s temi mikroorganizmi.

Krivi arhitekti in ribiči

Za to, da so se te bakterije razmnožile v Koseškem bajerju, je kriv človek. Kot prvo so takšno stanje povzročili arhitekti, ki so uredili ribnik, a se pred tem niso pozanimali pri biologih, ki bi jim takoj povedali, da ni dobro posekati vseh rastlin iz bajerja. Bojan Sedmak pravi: »Nič nimam proti klopcam, imam pa proti temu, da so ponekod porezali vso vegetacijo. Vse te rastline, ki rastejo delno v vodi delno pa gledajo ven, čistijo vodo. Če to porežemo, nimamo biološkega filtra, ki vodo čisti in vzdržuje dobro stanje.«

Druga težava so ribiči: »Športni ribiči vlagajo v jezero precej različnih rib, včasih tudi kakšno tujerodno. S tem rušijo ravnotežje.«

VEČ PREBERITE V TISKANI IZDAJI SOBOTNIH SLOVENSKIH NOVIC