Balkan z begunci na sodu smodnika

LJUBLJANA, BUDIMPEŠTA, ZAGREB – Zdajšnje kaotične razmere na mejah držav zahodnega Balkana žal ne morejo biti in niso le posledica nepredvidljivih učinkov begunske krize: zanje imajo še največ zaslug »sposobni« oblastniki Evropske unije in njenih članic. Tega žal ni mogoče več prikriti niti s piarovskim spuščanjem goste megle, kakršno je bilo tisto po domnevno uspešno končanem izrednem posvetu Evropskega sveta, ko so (tudi slovenski politiki!) zadovoljno poudarjali, da so se, če govorimo o begunski oziroma migrantski problematiki, države članice EU vendarle družno premaknile v pravo, isto smer. V pravo smer? Predstavniki vlad Madžarske, Češke, Slovaške in Romunije so na omenjenem posvetu izrecno (jasno in glasno) nasprotovali predlogom Evropske komisije, Slovaška pa je celo napovedala, da bo zaradi zanjo nesprejemljivega uvajanja begunsko-migrantskih kvot tožila Evropsko komisijo. Pa ne samo to, naša severnovzhodna soseda Madžarska, ki še vedno hiti z gradnjo neprehodnega zidu iz bodeče žice na meji s svojo južno sosedo Hrvaško, je predvčerajšnjim tudi ob madžarsko-slovenski meji že začela (nenapovedano in brez vsakršne utemeljitve!) postavljati ograjo iz bodeče žice. S prijaznimi pojasnili slovenske policije oziroma našega notranjega ministrstva, češ da budno spremljajo vse aktivnosti na območju med Dolgo vasjo in Pincami, ki jih izvaja vojska Republike Madžarske, da jim je tudi že uspelo dokumentirati razmere na tem območju ter da tam za zdaj »vse poteka normalno in brez posebnosti«, se ne moremo tolažiti? Toliko o skupnih evropskih korakih v pravo smer.

Koraki v napačno smer

In kaj ob vsem pomenijo trenutni odnosi med Hrvaško in Srbijo, ki se v zadnjih dneh le še bolj in bolj zaostrujejo? Točno, zato, ker hrvaška (Milanovićeva) vlada iz predvolilnih razlogov ni dopustila, da bi mejni prehod Bajakovo odprli za tovorni promet, so ji iz Beograda na mah odgovorili s prepovedjo uvoza hrvaških izdelkov – po podatkih, ki so na voljo, naj bi hrvaška podjetja z izvozom svojega blaga v Srbijo vsak teden zaslužila najmanj sedem milijonov evrov –, vlada premierja Zorana Milanovića pa je potem srbskim državljanom in vsem vozilom s srbskimi registrskimi tablicami prepovedala vstop na Hrvaško. Hrvaški veleposlanik v Srbiji kljub temu ni hotel sprejeti protestne note, ki mu jo je hotelo srbsko zunanje ministrstvo izročiti zaradi neodgovorne (enostranske) hrvaške blokade meje med državama. Opisano hrvaško početje bi sicer resda lahko poimenovali kar predvolilno-begunska blaznost. Mejni prehod Šid/Tovarnik na srbsko-hrvaški meji, ki so ga predsinočnjim blokirali zaradi velikega števila beguncev na srbski strani, so včeraj dopoldne že odprli – begunce jim je namreč medtem uspelo z avtobusi prepeljati v srbske sprejemne centre –, na mejnem prehodu Batrovci/Bajakovo pa kljub temu niso preklicali prepovedi tovornega prometa iz Srbije na Hrvaško. Iz Bruslja so zaradi tega hrvaško vlado pozvali, naj takoj pojasni svoje na moč nenavadne ukrepe, ki jih sprejema med begunsko krizo. Evropska komisija opozarja, da so med znova naraščajočo begunsko krizo ukrepi na mejah lahko kvečjemu v skladu z evropskim pravnim redom ter sorazmerni, nediskriminacijski in časovno omejeni.

Da je bila »enotnost« EU že doslej oziroma je še vedno bizarna in burleskna, nam pove tudi podatek, da namerava Evropska komisija kaznovati kar 19 članic EU, ki naj ne bi zadovoljivo upoštevale evropske azilne zakonodaje ali se nanjo požvižgale. Glede na lastno hvalo različnih predstavnikov vlade premierja dr. Mira Cerarja – lastna hvala se po navadi pod mizo val'a, a ne? – je bila za nas še dodatno hladen tuš novica, da je tudi Slovenija med temi 19 kršiteljicami. Evropska komisija ji je namreč izrekla celo uradni opomin zato, ker je do zdaj še nismo obvestili o prenosu poudarkov direktive o azilnih postopkih in direktive o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil v svojo zakonodajo. Kako je lahko tudi Slovenija med kršiteljicami, če pa se Slovenci evropskega pravnega reda, vseh evropskih pravil in načel menda držimo kot pijanci plota? No, menda držimo v resnici pomeni, da to (da se jih menda držimo) trdi notranja ministrica mag. Vesna Györkös Žnidar.

Se bo Milanović ustrašil Horvata?

Slovenski premier dr. Miro Cerar je kar med obiskom v Frankfurtu na Majni potrdil, da je tudi on zaskrbljen zaradi dogajanj (napetosti) na hrvaško-srbski meji, ki so najbrž posledica vnovično povečanega begunskega vala. Dejal je, da bi bilo nujno, da se te napetosti sprostijo in se na mejah vnovič omogoči vzpostavitev običajnega pretoka prometa blaga in ljudi, vključno s tovornim prometom. Po Cerarjevem mnenju je namreč pomembno, da Srbija znova začne sodelovati s Hrvaško pri uravnavanju pretoka beguncev oziroma migrantov ter tako pomaga naši južni sosedi. Kaj pa če Srbija in Hrvaška – slednja je, kot vemo, v občutljivem predvolilnem obdobju – v tem hipu ne želita sodelovati? Potem bodo skoraj gotovo sledile sankcije, no, vsaj tako imenovane hude slovenske sankcije. Podpredsednik tvorno opozicijskega NSi, predsednik odbora državnega zbora za zunanjo politiko (OZP) Jožef Horvat, je namreč Hrvaški in Srbiji že zastrašujoče zažugal, da bo, če bo hrvaški premier Zoran Milanović še naprej zagovarjal nesprejemljive protisrbske ukrepe, zaradi zaščite slovenskih gospodarskih interesov nemudoma sklical izredno sejo OZP. Zoran Milanović je dejal, da bo mejni prehod Bajakovo odprt, če bo Srbija begunce, ki naj bi prišli na Hrvaško, preusmerjala na Madžarsko.