Bančnik iz NLB se čuti odgovornega za bančno luknjo

LJUBLJANA – Pri preiskovalni komisiji DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu je bil danes kot priča zaslišan Tomaž Jezerc, nekdanji direktor poslovnega centra NLB za velika podjetja.

»Jaz in direktorji poslovnih centrov smo lahko sami odobrili posojila do sedem milijonov evrov, kasneje se je limit dvignil na 12 milijonov evrov,« je o pristojnostih centra za poslovanje s podjetji po poročanju spletnih Financ dejal Jezerc. Kot je dodal, je opisani način veljal za komitente, ki jih je banka štela za dobre, torej za tiste z boniteto A in B. Za druge pridobitev kredita ni bila tako enostavna in so se njihove prošnje hitreje znašle na kreditnem odboru.

Priznal je, da bančniki niso bili tako pametni in vsevidni, da bi predvideli krizo. 

Do leta 2009 zavrnjenih le malo

Kot je pojasnil, je bil do leta 2009 delež zavrnjenih kreditnih predlogov na kreditnem odboru majhen, po začetku krize pa se je povečal. Razlog? »Na posamezne zadeve so imeli drugačen pogled. V letu 2012 je bilo že težko odobriti predlog, kreditna politika se je zaostrila,« je dejal Jezerc.

Povedal je še, da so marsikatero posojilo v krizi dozavarovali (povečali zavarovalni količnik), vendarle pa so ob tem naleteli tudi na skrbnike, ki posojil in zavarovanj z vrednostnimi papirji, ki so v krizi izgubili večino vrednosti, pri kakšnem od podjetij – konkretnega primera ni želel navesti – sploh niso spremljali.

Kaj pa vodstvo? Je ukrepalo? Jezerc je dejal, da so to sporočili interni reviziji in upravi. Ali so ukrepali v smislu ugotavljanja škode in pregona, pa sam ne ve. »Sami smo lahko storili le malo, saj to onemogoča zakon o delovnih razmerjih. Ta namreč določa polletni absolutni zastaralni rok. Mi smo vodili nekaj postopkov, a je bil ta rok prekoračen, zato jih odpustiti nismo mogli. Smo pa nekaterim odvzeli pooblastila.« Priznal je, da je teoretično banka v teh primerih utrpela škodo.

Razrešeni iz banke na čelo lekarne

Kot primer ukrepanja vodstva je omenil razrešitev vodstva mariborske podružnice, kjer sta nekoč delovala Albin Turk (danes vodi Mariborske lekarne) in Borut Rataj, ki je znan tudi iz afere Satex. Vodstvo je odnesel primer Oil Metal Company, v katerem je bil NLB skupno oškodovan za 48 milijonov evrov.

Interaktivno sodelovanje z upravo

Na vprašanje, ali je kdaj prejel klic od uprave, ki bi mu sugerirala, kako naj postopa pri kakšnem komitentu, je Jezerc najprej dejal, da so »interaktivno sodelovali«, nato pa klic(e) zanikal. Tudi na sejah uprave je po lastnih besedah sodeloval le kratek čas.

Okrivil (tudi) KBC

Nato je Jezerc pojasnil svoje videnje, kako je do bančne luknje prišlo. Pri tem je s prstom pokazal na belgijsko banko KBC, nekdanjo lastnico NLB, ki naj bi zahtevala čim večji dobiček NLB. To je po njegovih besedah zanje pomenilo pritiske pri načrtovanju in nato ustvarjanju prihodkov.

Po poročanju Financ je potrdil, da se počuti objektivno odgovornega, »kot se verjetno vsi, ki smo v tem delali. Najbrž kakšna tajnica ni, a verjetno je kup objektivno odgovornih v hiši in zunaj nje.« Pojasnil je, da so bili pritiski na rezultat NLB »na skrajnih obratih«. Sami da so želeli manj obsežne načrte z argumentom, da gre za nezdravo rast.

Pred komisijo bi danes moral stopiti tudi nekdanji član senata KPK Rok Praprotnik, ki pa se je, kot poročajo Finance, opravičil.