Banke na operacijski mizi

Končno smo jih dočakali, stresne teste. Tri banke v delni državni lasti, NLB, NKBM in Abanka, imajo – če merimo čez palec – za tri milijarde evrov slabih terjatev. Torej tistih, za katere obstaja resen dvom, ali bodo kdaj vrnjene. Tri banke v slabi kondiciji gredo zdaj na operacijsko mizo. Tisto, kar je slabo, bo izrezano, hkrati bodo banke v državni lasti dobile transfuzijo. Tisto, kar je slabo, bo preneseno za slabo banko. Ko se bodo zbudile iz narkoze, naj bi bile zaradi očiščenja spet v dobri kondiciji. Potem pride na vrsto privatizacija. Nova runda privatizacije … Ta bo potekala brez pidov, Kadov, Sodov in drugih družb, ki se skrivajo za nenavadnimi kraticami. Ker kapitala v državi ni ravno na pretek, bodo NLB, NKBM in Abanka nekoč najverjetneje v lasti mednarodnih investicijskih skladov ali tujih bank. Če le cena ne bo previsoka.

Kdo nosi odgovornost

Pa bo kondicija bank, ki so trenutno v slabi formi, res dobra? Marsikaj je odvisno od tega, ali jih bodo uprave znale voditi. Ali bodo nadzorni sveti znali zastavljati prava vprašanja in izbrati prave ljudi? Da ne bo nesporazumov – tisti, ki trenutno sedijo v nadzornih svetih bank v slabi kondiciji, so bolj ali manj novinci. To velja tudi za tiste, ki sedijo v upravah bank. In najbrž niso odgovorni za slabo stanje. Katastrofalne poteze so se namreč dogajale pred tremi, petimi, sedmimi leti.

Hkrati pa so tri banke, ki so zdaj na operacijski mizi in bi lahko kmalu končale rehabilitacijo, med seboj tesneje povezane, kot se zdi na prvi pogled. No, povezane so tako ali tako, saj imajo istega lastnika, državo. A najdejo se tudi personalne povezave. Zanimivo pa je, da ljudje iz bank v slabi kondiciji sedijo v nadzornih svetih družb, ki jim gre dobro.

Mojca Osolnik Videmšek (sicer ni članica uprave, je pa ena od izvršnih direktoric) Novo Ljubljansko banko prek Krke povezuje z Abanko. Na sejah nadzornega sveta Krke namreč sedi ob predsedniku uprave Abanke Jožetu Leniču. Osolnik Videmškova hkrati sedi v nadzornem svetu pokojninske zavarovalnice Skupna, predsednik uprave Skupne Aljoša Uršič pa nadzira posle v Abanki. Skupna se imenuje zato, ker je v njej združen kapital NLB in Zavarovalnice Triglav. Zavarovalnica pa je tudi pomembna lastnica Abanke.

Vloga strešic

Tudi NLB je z Abanko povezana prek Zavarovalnice Triglav. Uroš Ivanc iz Triglava nadzira NLB, kadri iz zavarovalnice pa so močno zastopani tudi v nadzornem svetu Abanke. Tudi predsednik uprave Triglava Andrej Slapar, denimo, je nadzornik Abanke.

Vezna člena med Abanko in NKBM pa sta dva – Helios in Gorenje. Dolgoletni predsednik Heliosa Uroš Slavinec nadzira posle v Gorenju. Tam pa se srečuje s kolegom nadzornikom Keithom Milesom, ki nadzira NKBM.

No, če bi računalnik s podatki hranili še nekaj časa, bi ta zagotovo našel še kakšno povezavo med tremi bankami v delni državni lasti. Je pa tako: če gredo NLB, NKBM in Abanka v privatizacijo, bodo novi nadzorniki prej ali slej nosili priimke, ki ne bodo imeli č-jev, š-jev in ž-jev. Skoraj vsi sedanji povezovalci NLB, NKBM in Abanke pa te črke, torej s strešico, ki so v svetu globalnih financ zelo eksotične, v svojih imenih ali priimkih imajo. Mojca Osolnik Videmšek ima š, Uroš Slavinec in Uroš Ivanc prav tako š, nadzornica NLB Sergeja Slapničar, ki v nadzornem svetu Krke sedi z Jožetom Leničem, ima v priimku č. Povezovalec Jože Lenič ima dve strešici, č in ž. Ko bo privatizacije konec in bodo novi lastniki postavili nove nadzornike, bodo priimki in imena nadzornikov brez strešic.

Kaj bo pa s streho nad glavo?