Bele štorklje podirajo rekorde: letos je kar 134 mladičev več kot lani (FOTO)

V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) so tudi letos izvedli štetje in popis bele štorklje v Sloveniji. In rezultati letošnjega, že 27. popisa prinašajo izjemne novice, saj so zabeležili največje število gnezdečih parov in poletelih mladičev doslej.

Kot je pojasnila Urša Očko iz DOPPS, vseslovenski popis bele štorklje na društvu po mednarodno uveljavljeni metodi izvajajo že od leta 1999. Med koncem junija in začetkom julija obiščejo vsa znana gnezda bele štorklje v Sloveniji in preverijo zasedenost ter gnezditveno uspešnost.

Izvedli so že 27. popis. FOTO: Zarja Platovšek

»Pomemben del popisa je tudi pogovor z domačini, ki nam vsako leto posredujejo dragocene informacije o poteku gnezdenja, bojih za gnezdo, prihodu štorkelj in drugih zanimivostih. Posebno pozornost namenimo pregledu gnezda, da ocenimo, ali je to stabilno in varno,« pravi Urša Očko, ki je vesela, da štorklje že tretje leto zapovrstjo prinašajo rekorde.

Bele štorklje so jih namreč z rekordno zasedenostjo gnezd razveselile že leta 2023, leta 2024 pa skupaj z rekordno zasedenostjo še z rekordnim številom poletelih mladičev – pri nas je gnezdilo 311 parov, poletelo pa je 673 mladičev. Letos so te številke še presegli, saj je pri nas gnezdilo 321 parov belih štorkelj, iz naših gnezd pa je poletelo kar 807 mladičev, torej 134 več kot lani. Gre za najvišje številke v zgodovini popisa.

Prezimovalo jih je najmanj 20

»Bela štorklja velja za vrsto, ki je zaradi globalnega segrevanja imela korist. Milejše zime ji omogočajo krajše selitve ali celo prezimovanje v Evropi, bližje gnezditvenim območjem – kar opažamo tudi v Sloveniji. V zimi 2024/25 smo zabeležili rekordno število prezimujočih štorkelj. Prezimovalo jih je najmanj 20. Podatke o prezimovanju zbiramo sporadično – na podlagi večkratnih opažanj štorkelj na istem območju skozi zimo.

Vse več jih je. FOTO: Urša Očko

Posledično obstaja verjetnost, da je pri nas prezimovala še kakšna štorklja več. Tudi višje povprečne temperature v spomladanskih mesecih očitno pozitivno vplivajo na bele štorklje. Te jim skupaj z zgodnejšimi prihodi omogočajo, da prej začnejo gnezditev in ugodno vplivajo na preživetje mladičev ter količino dostopne hrane,« poudarja naša sogovornica.

Po njenem ni mogoče napovedati, ali bo ta trend še trajal, torej ali bodo bele štorklje zaradi globalnega segrevanja imele korist še naprej. Globalno segrevanje namreč prinaša tudi vedno pogostejše vremenske ekstreme, kot so močna neurja in suša, ki lahko resno ogrozijo gnezditveno uspešnost in preživetje, zlasti mladih ptic. Očkova nam je predstavila tudi podatke o tem, kako gre štorkljam drugod.

Domačini dajo strokovnjakom koristne podatke. FOTO: Oste Bakal

»Tudi v večini držav Evrope, Bližnjega vzhoda in severne Afrike, kjer bela štorklja gnezdi, populacija kaže pozitiven trend. Preliminarni rezultati 8. mednarodnega cenzusa bele štorklje, ki je potekal leta 2024 pod koordinacijo NABU, kažejo, da se je svetovna populacija štorklje v zadnjih desetih letih povečala za dobrih 20 odstotkov. Na končne in podrobnejše rezultate še čakamo – znani bodo predvidoma jeseni.«