Belokranjci očarali Južno Korejo, preverite, s čim

Trideset članov Folklorne skupine Dragatuš je zastopalo Slovenijo na uglednem Svetovnem sejmu in festivalu tradicijske glasbe ter ljudske umetnosti v južnokorejskem Yeongdongu. Za skupino je bilo to največje in najzahtevnejše gostovanje doslej.

Pozabili na napor

Pripravljali so se vse leto. Vedeli so, da gredo na drugi konec sveta pokazat, kdo so in kaj zmorejo, oni, Belokranjci. V 10 dneh so Dragatušani odplesali in odpeli devet odrskih postavitev belokranjskih plesov in pesmi, predstavili pester godčevsko-tamburaški program ter vodili delavnice slovenskega ljudskega plesa. Nastopali so na glavnem odru v Yeongdongu, v povorkah po mestu in na posebnem gostovanju v štiri ure oddaljenem Jeongseonu. Vsak dan je prinesel do tri nastope – skupina je mladinski center, kjer so bili nastanjeni, zapuščala izjemno zgodaj, celo že ob 4.30, in se vračala pozno zvečer. »Napor smo pozabili takoj, ko smo stopili na oder. Korejci so nas spremljali z neverjetnim navdušenjem in energijo, ki smo jo čutili v vsaki pesmi in na vsakem koraku,« je vtise strnil umetniški vodja skupine Tadej Fink.

Obiskovalce in organizatorje so očarali predvsem kakovost izvedbe, disciplina, spoštljiv odnos in barvitost belokranjskih noš. Belokranjska folklora je namreč prepoznavna po živahnosti, ritmu in izraziti povezavi z ljudskim izročilom. Zanjo so značilni lahkotni in energični plesi, pri katerih se prepletata preprostost in temperament južnoslovanskih vplivov. Pogosto se pleše v krogu ali paru, plesalci pa uporabljajo drobne korake, lahke poskoke in vrtenje, ki ustvarjajo občutek spontanosti in veselja. Na večernih druženjih med skupinami z vsega sveta so Dragatušani vedno znova poskrbeli za glasbeno in plesno razgreto vzdušje. Posebno pozornost je pritegnila razstava v festivalskem šotoru: obiskovalci so lahko od blizu občudovali žensko in moško belokranjsko nošo, ljudska glasbila ter rokodelske izdelke. Navdušenje je bilo tako veliko, da sta južnokorejska organizatorja kar odkupila oba razstavljena kostuma. »To je bila zame največja potrditev. Na drugem koncu sveta so prepoznali in cenili nekaj, kar mi v Beli krajini negujemo že desetletja,« je ganjeno dejal Fink.

Prvič z letalom

Potovanje je bilo tudi finančno zelo zahtevno. Brez pomoči donatorjev, sponzorjev in podpornikov jim ne bi uspelo. Veliko je bilo objavljenega tudi v medijih – vsem iskrena hvala, poudarjajo v društvu. Po desetih dneh intenzivnih nastopov in nešteto novih prijateljstev so se člani FS Dragatuš vrnili domov utrujeni, a polni ponosa. V Južni Koreji so dobili nedvoumno potrditev: slovenska foklora, še posebno belokranjska, spada med najbolj atraktivne in kakovostne na svetu. »Naše doslej najbolj oddaljeno gostovanje je za nami. Prvič smo potovali z letalom. V 67-letni zgodovini društva smo bili dejavni zgolj po Evropi. Za julij 2026 načrtujemo gostovanje na priznanem mednarodnem festivalu v Lublinu na Poljskem. V prihodnje pa si želimo gostovati tudi na kakšni drugi celini,« je načrte razkril predsednik društva Jaka Bohor.

Plesalci pa kljub velikemu podvigu ne počivajo. Trenutno se zavzeto pripravljajo na tradicionalni, že 34. Večer s Folklorno skupino Dragatuš, 13. decembra pa v KC Semič pripravljajo dva koncerta v enem dnevu. Tokratna rdeča nit bo izvirna zgodba o vodnem velikanu, ki je v Krajinskem parku Lahinja in Beli krajini ustvarjal izvire vode. Večer bo nosil pomembno sporočilo o univerzalnih človeških vrednotah, kot so sodelovanje, sloga in medsebojna pomoč, ter o pomenu ohranjanja narave za prihodnje rodove.

Med pripravo za nastop FOTO: Arhiv FS Dragatuš

Na velikem odru je nastopilo devet plesnih parov. FOTO: Arhiv FS Dragatuš