Bencinski cent

Pred dvema tednoma je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) objavila podatek, da se je razpoložljivi dohodek v Sloveniji v zadnjih letih zmanjšal za sedem odstotkov. V drugih državah OECD se je razpoložljivi dohodek na prebivalca od leta 2007 v povprečju povečal za 8,1 odstotka, BDP pa za 3,2 odstotka. Ti podatki kažejo, da zniževanje življenjskega standarda pri nas ni le stvar napačnega občutka posameznikov, ampak to potrjuje tudi statistika. Na zniževanje razpoložljivih dohodkov najbolj vplivajo najrazličnejše dajatve, ki povzročijo, da lahko kljub rahli nominalni rasti plače in pokojnine kupimo manj.

Poglejmo to na primeru načrtovane uvedbe bencinskega centa, s katerim želi vlada pospešiti obnovo cest. Najprej ne bi smeli pozabiti, da že zdaj ob registraciji vozil v ta namen plačujemo visoko dajatev, s katero država vsem voznikom za letno uporabo cest pobere okrog 140 milijonov evrov.

Privzemimo, da se bodo pokojnine v kratkem uskladile za 0,7 %, hkrati pa bodo za obnovo cest uvedli še dodatno bencinsko dajatev, kar napoveduje vlada. Povprečna neto pokojnina je februarja v Sloveniji znašala 610 evrov, kar pomeni, da bi se v primeru uskladitve povečala za 4,2 evra. Namera vlade, da bi uvedla dodatno bencinsko dajatev v višini 5 centov na liter, pomeni, da bi, ob nespremenjenih preostalih pogojih, za enak dohodek lahko kupili manj goriva.

Upokojencu, ki prejema povprečno pokojnino, se bo uskladitev pokojnine ob uvedbi bencinskega centa v celoti izničila takoj, ko bo kupil 84 litrov goriva. To pomeni, da bi bil samo zaradi te nove dajatve kljub uskladitvi pokojnin realno na istem, če bo na mesec ob povprečni porabi 7 litrov prevozil vsaj 1200 km. Seveda pa je ta davčna realnost za vse tiste, ki prejemajo podpovprečno pokojnino, še precej bolj neugodna.