
Zrele smokve

Figova trgatev pri Benčini na Vipavskem

Figovec potrebuje le zaplato zemlje in malo vode



Letošnje leto je namenjeno figam. Že spomladi je bilo videti, da bo letina dobra. In res je bila. V času prvega zorenja v začetku poletja smo občudovali velike in sladke sadeže na drevesih. Vsak dan smo jih prinesli domov polno košaro in razdelili sosedom, prijateljem.
Kjer ne raste nič, fige rastejo
Spomnimo se na počitnice na otokih pri naših sosedih Hrvatih. Vsi smo že kdaj počitnikovali tam doli in opazili drevesa fig, ki včasih krasijo popolnoma gole in prazne griče. Tudi tam, kjer nič drugega ne raste, lahko zasledimo smokvo, ki bo na tankem steblu pognala velike liste, ti pa bodo napajali sladke sadeže. Kljub hudi poletni vročini nas konec avgusta še enkrat razveselijo. Ja, če je dobra letina, dvakrat zorijo. Najprej v začetku poletja in potem še enkrat v avgustu in septembru. Vmes si vzamejo nekaj tednov premora, da spet čakamo in se potem z večjim užitkom sladkamo.
Dobre za raburanje
V mojem spominu na otroštvo je kar nekaj dogodkov povezanih prav s figami. Spomnim se, kako smo jih v najstniških letih hodili rabutat okoliškim vikendašem. Vedeli smo, da jih čez teden ni, brez posebnega truda smo se organizirali in prav po tiho priplazili pod drevo in ga obrali. Pojedli smo jih vseeno raje drugje, da nas ne bi videli sosedje in zašpecali.
Drugič gorijo z grozdjem
Spomnim se, kako smo jih pozneje nabirali za trgače, fige namreč drugič zorijo z grozdjem. Tako smo lahko prijateljem na trgatvi za popotnico in v zahvalo dali tudi zabojček svežih smokev. Vedno so jih bili veseli, saj so za Ljubljančane in Štajerce od nekdaj pravi posladek. Med nabiranjem je treba paziti, da trgamo zares dovolj zrele, le te lepo dišijo in imajo božanski okus. Za to je treba imeti nekaj izkušenj, nepoznavalca pogosto zavede temna barva, ki daje vtis, kot da je figa zrela, a ko zagrizeš vanjo, hitro spoznaš, da ni.
Figov nektar je dokaz o zrelosti sadeža
Zrela je predvsem tudi mehka, če imaš srečo, pri vrhu zaprta, tako je manj možnosti, da je vanjo zlezla kakšna živalca, včasih pa smo prepozni in se z vrha pocedi kapljica medu. To je sladkor iz notranjosti, figov nektar, ki nas prepriča, da je dozorela. Opisano zorenje pa ni splošno pravilo, različno je od sorte do sorte. Zanimiv je tudi mleček, ki se pocedi iz peclja. Pregovorno velja; dokler se cedi mleček, sadež ni zrel. Sicer ga uporabljajo za zdravljenje bradavic.
Fige so jutranji sadež
Fige praviloma nabiramo zgodaj zjutraj, ko je sadje ohlajeno od noči. Nujno oblečemo dolga, tanka oblačila, ki nas zavarujejo pred močno srbečico, ki jo lahko izzovejo figovi listi. Na vseh delih telesa, ki so bili izpostavljeni listom, se lahko pojavi močna rdečica. Hja, zato mi ni bilo nikoli jasno, kako sta Adam in Eva prenašala figov list na intimnih predelih. Letos poleti smo smokve brali že sredi avgusta. Tako kot preostalo sadje so zorele dva tedna prej kot običajno. Veliko smo jih pojedli, veliko razdali prijateljem in znancem, ki nimajo vrta, kamor bi posadili figovec. Pametno je priti z dopusta s sadiko fige v kovčku, tako smo jih mi nosili domov z vseh koncev sveta. Vse so se prijele in prilagodile naši primorski klimi. Kako prenašajo nas Primorce in našo glasno govorico, ne vem. Očitno prav lepo, saj so same ustvarile že veliko podtaknjencev.
Za veselje
Fige vsebujejo veliko vitamina B1 in mineralnih snovi, sveže kar do 15 % sladkorja, medtem ko posušene vsebujejo do 60 % sladkorja. Asirci so jih gojili že leta 3000 pr. n. št., v Grčiji pa so jih začeli gojiti leta 700 pr. n. št. Od tod so se razširile po celotnem Sredozemlju. V zadnjem času figa velja za najbolj poživljajoči sadež, ki prežene utrujenost in nam vrne veselje.