Bivša ministrica o interventnem zakonu: To je tveganje za vse sedanje in bodoče upokojence

Po tem, ko je ustavno sodišče razveljavilo sklep državnega zbora o nedopustnosti referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, se krešejo iskre med koalicijo in opozicijo, med predstavniki gospodarstva in sindikalisti. Medtem ko koalicija in gospodarstvo odločitev ustavnega sodišča v glavnem označujejo kot škodljivo za konkurenčnost slovenskega gospodarstva, pa nasprotniki interventnega zakona, ki so ga poimenovali »zakon za bogate«, odločitev pozdravljajo kot »zmago demokracije«.

Da je šel zakon v napačno smer, in da bi sprejetje pomenilo »razkroj socialne države«, je med drugim dejal glavni sindikalist Branimir Štrukelj, ki je prepričan, da bi zakon pomagal le tistim najbolj premožnim, zaradi obljubljenega nižjega DDV pa se ne bi bile cene hrane nič kaj nižje, obenem ne bi bile minimalne in povprečne plače ter pokojnine nič kaj višje, višje plače bi po njegovem mnenju imeli le najbogatejši. »Že minister Šircelj je povedal, da se cene živil zaradi tega ne bodo znižale, ker to poznamo s Hrvaške, kjer se to ni zgodilo in je to neumnost. Tako da to so demagoški argumenti,« je za 24ur zvečer dejal Štrukelj.

Z njim se strinja tudi nekdanja ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, ki je svojim sledilcem na družabnem omrežju zastavila nekaj vprašanj, med njimi: ali imate mesečno bruto plačo nad 7500 evrov,ali oddajate nepremičnino v najem, ste samozaposleni v sistemu normiranih odhodkov s prihodki med 120.000 in 150.000 evrov letno, ste upokojenec, ki bi rad nadaljeval z delom in ob tem obdržal 100 odstotkov pokojnine, pod pogojem, da vas je delodajalec voljan obdržati (pod istimi pogoji)? »Če ste tudi vi enako kot jaz na VSA štiri vprašanja odgovorili z NE, potem vam ta zakon neposredno ne prinaša skoraj nič,« je dodala in nadaljevala: »Kaj pa bo na slabšem? Zdravstvena blagajna bo zaradi t. i. razvojne kapice izgubila okoli 96 milijonov evrov na leto. Denar, ki bi sicer šel v zdravstvo za vseh 2,1 milijona zavarovancev. Pokojninska blagajna ocenjuje, da bo zakon dolgoročno stal več kot 640 milijonov evrov na leto. To je tveganje za vse sedanje in bodoče upokojence. Torej za vse nas.« Zapis je zaključila s priznanjem, da bo sama na referendumu glasovala proti interventnemu zakonu.

Aktualna koalicija je seveda povsem nasprotnega mnenja. »Sedaj bo ljudstvo odločilo, ali želi nižje davke, cenejšo hrano, višje plače in višje pokojnine,« je že ob odločitvi ustavnega sodišča na družabnem omrežju zapisal premier Janez Janša, ki je sicer odločitev ustavnega sodišča označil za pričakovano. Z njim se strinja tudi predsednik NSi in minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, ki je sledilcem predstavil svoj pogled na interventni zakon, ki ima po njegovem mnenju več prednosti za državljanke in državljane kot slabosti.

»Kako bo interventni zakon izboljšal življenje državljanov? Upokojencem ne bo več treba plačevati prispevka za dolgotrajno oskrbo, zaposleni upokojenci bodo dobili polno pokojnino. Samozaposleni: minimalni prispevki za letne prihodke do 18.000 evrov, ugodnejši pogoji in obdavčitev za normirance. Popoldanski s. p.: nič več prispevka za dolgotrajno oskrbo (od dejavnosti), ugodnejši pogoji in obdavčitev. Čakajoči na zdravstveno storitev: krajšanje čakalnih vrst (zaradi odprave omejitev dela zdravstvenih ustanov in zdravnikov). Sobodajalci: zamrznitev zakona o gostinstvu in s tem odprava omejitev za turistično oddajanje. Najemniki in najemodajalci: znižanje davka od oddaje na 15 %, znižanje davka na 5 % za oddajanje mladim. Razvojni kadri: razvojna kapica nad 7500 evrov bruto plače. Vsi: pocenitev hrane in energije (s sklepom vlade),« je Vrtovec naštel, kaj bi interventni zakon s seboj prinesel in dodal: »Naj vas ne zavede strašenje z leve. Katastrofa, napad, desant, rop ... populizmi in demagogija so drugo ime za vsa ta natolcevanja levih strank, ki so samo zamegljevanje lastne zgrešene in finančno nevzdržne politike zadnjih štirih let.«