
Galerija

DZ na izredni seji odloča o spremembah zakona o lokalnih volitvah, ki so jih predlagali poslanci SDS, NSi, SLS in Fokus ter Resnice. Predlog vključuje tudi odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah.
Glede odvzema volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah je Andrej Kosi (SDS) v imenu predlagateljev pojasnil, da ustava govori, da imajo volilno pravico slovenski državljani, za tujce pa zakon lahko določi, pod katerimi pogoji in v katerih primerih imajo volilno pravico.
Po njegovih besedah smo tudi »priča številnim problemom fiktivnih prijav« in se velikokrat zgodi, da imajo volilno pravico tujci, ki sploh ne živijo v lokalni skupnosti. Kot je dejal Anton Šturbej, v poslanski skupini SDS menijo, da je pravica odločati o sestavi občinskih svetov in županih ter razvoju lokalnih skupnosti neločljivo povezana s slovenskim državljanstvom. Poudaril je, da ne gre za izključevanje ali diskriminacijo in da imajo državljani tretjih držav v Sloveniji zagotovljene številne pravice in tudi možnost pridobitve slovenskega državljanstva. V tem primeru pa pridobijo tudi vse politične pravice.
Spremembe poleg predlagateljev podpirajo še Demokrati, v opoziciji so proti. Ob obravnavi na matičnem odboru pa so zlasti v Gibanju Svoboda in Levici opozarjali, da se državljanom tretjih držav brez argumentov jemlje politična pravica, ki so jo imeli od leta 2002. Poudarjali so, da gre za ljudi, ki plačujejo davke in prispevajo k delovanju družbe. Predlog vidijo kot nevaren precedens omejevanja političnih človekovih pravic, v Levici ob tem že omenjajo ustavno presojo.
Danes se je z ostrim zapisom oglasila nekdanja ministrica za kulturo Asta Vrečko: »Danes v parlamentu glasujemo, da bo skrajno desna koalicija s SDS na čelu v skladu s svojo diskriminatorno in rasistično politiko dober teden po formiranju vlade vzela volilno pravico na lokalnih volitvah našim sokrajanom iz t. i. 'tretjih držav'. To so naši sosedi, znanci, prijatelji, zdravniki, čistilke, učitelji, gradbinci, delavci v domovih za starejše, inženirji, raziskovalci, sorodniki, sodelavci, starši sošolcev naših otrok. Ljudje, ki živijo v Sloveniji, soustvarjajo našo skupnost in tukaj plačujejo davke. To so ljudje, s katerimi si delimo naselja, kraje, mesta … To so ljudje, ki so se preselili iz Brazilije, Argentine, Japonske, Srbije, Mehike, ZDA v Slovenijo zaradi dela ali ljubezni. Vsem tem želijo vzeti volilno pravico, ki obstaja že 25 let in to pol leta pred lokalnimi volitvami. Gledamo enega najhujših posegov v demokracijo v zgodovini Slovenije. Kaj sledi? Kdo bo naslednji?«

Obravnavo sprememb zakona o lokalnih volitvah spremljajo opozorila NVO in varuhinje
Predstavniki organizacij, ki združujejo in zastopajo tujce v Sloveniji, so v izjavi za javnost pred poslopjem DZ poudarili, da so spremembe zakona sporne, saj omejujejo politične pravice skupine prebivalcev, ki so jih pridobili pred 24 leti. Kot so navedli, gre za »osebe, ki v Sloveniji že vrsto let delajo, plačujejo davke, vzgajajo otroke, soustvarjajo lokalne skupnosti in predstavljajo njihov nepogrešljiv del«. Pod izjavo se je podpisalo več kot 20 nevladnih organizacij, med drugim Civilna iniciativa Infokolpa, Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš, Slovenska filantropija, Mirovna inštitut in Zveza albanskih kulturnih društev v Sloveniji. Dodali so, da gre pri odvzemu volilne pravice na lokalnih volitvah za spodkopavanje politične participacije v širšem smislu, saj se volilna zakonodaja spreminja tik pred jesenskimi lokalnimi volitvami.
Če bo DZ potrdil spremembe zakona o lokalnih volitvah, bo brez volilne pravice ostalo približno 100.000 tujcev, ocenjujejo predstavniki organizacij. Ob tem so opozorili, da je volilna pravica eden temeljnih institutov demokracije, ki ljudem omogoča, da vplivajo na njihovo vsakdanje življenje, pri čemer je od priseljencev paradoksalno pričakovati, da se bodo vključili v novo okolje in jim hkrati odvzeti možnost soodločanja o skupnosti. Tudi varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek opozarja, da so predlagane spremembe sporne z vidika skladnosti s predmetom in namenom konvencije Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni. V sporočilu za javnost so pri Varuhu izpostavili, da »hitro spreminjane zakonodaje, brez strokovne in javne razprave, slabi kakovost zakonodaje, zmanjšuje pravno varnost in demokratičen dialog ter stanje pravne države«.
Da je predlagana rešitev ustavnopravno sporna, je opozorila tudi parlamentarna zakonodajnopravna služba.