Bivši direktor policije pritiskal na sindikaliste?

Na okrajnem sodišču v Ljubljani se je nadaljevalo sojenje zoper Antona Olaja, ki je bil generalni direktor policije v času prejšnje vlade Janeza Janše. Olaj se zagovarja zaradi štirih kaznivih dejanj: eno je kaznivo dejanje kršitve pravic do sodelovanja pri upravljanju sindikalnih pravic, tri pa so zloraba uradnega položaja in uradnih pravic. Na včerajšnjem naroku smo slišali skoraj poldrugo uro dolg in izčrpen zagovor obtoženega, ki je doktoriral na Evropski pravni fakulteti.

Lahko smo prijatelji

V uvodu je tožilec Primož Suknaič s posebnega oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili predstavil, kako je Olaj »oviral uresničevanje sindikalnih pravic«, to pa naj bi storil s spremembo kanala komuniciranja med sindikatom in člani. V dopisu z 22. oktobra 2021 je namreč opredelil spremenjeno obliko komuniciranja prek policijskega intraneta (torej zaprtega komunikacijskega sistema policije), v katerem bi po pojasnilih Suknaiča pred objavo presojali negativni vpliv sindikalističnih informacij na integriteto policije. Nekatera izmed obvestil obeh policijskih sindikatov so tako objavili januarja naslednje leto – in čeprav je marca 2022 Olaj preklical dopis, so šele maja 2022 objavili vsa obvestila sindikatov.

Olaj je obtožnico zoper sebe opisal kot »nekonsistentno konstrukcijo« ter očitke zavrnil kot pravno in dejansko neutemeljene. Pojasnil je, da navodilo o spremenjeni obliki komuniciranja sporočil sindikatov ni bilo izdano zaradi oviranja sindikalne dejavnosti: »Navodilo ni bila prepoved, ampak organizacijska ureditev.« Prav tako je izpodbijal, da bi prišlo do zamude pri objavah sindikalnih sporočil: »Tudi če je prišlo do zamikov, ni prišlo do takih, kot so očitani,« je ustno zanikal pisne dokaze tožilstva in zagovornikov sindikalistov. Kot pravi razlog neobjavljanja obvestil sindikata je naštel preobremenjenost, »ali ker so spregledali, ker so bili dopusti, upokojitve«, je naštel še več razlogov ter odgovornost za neobjave valil na podrejenega uslužbenca.

Trem vodilnim sindikalistom so poslali opozorila pred redno odpovedjo delovnega razmerja.

Obtožni predlog Olaju očita tudi tri opozorila pred redno odpovedjo delovnega razmerja oziroma pogodbe, ki so jih med oktobrom in decembrom 2021 prejeli takratni predsednik Policijskega sindikata Slovenije Rok Cvetko, predsednik Sindikata policistov Slovenije (SPS) Kristjan Mlekuš in podpredsednik SPS Adil Huselja. Razlog je bil, da so kot sindikalisti spregovorili o stanju znotraj policijskih vrst v času množičnih protestov leta 2021, ko je policija uporabljala vodni top in solzivec nad meščani Ljubljane. Kot sta opozorila njihova pooblaščenca, so v vseh opozorilih kot razlog navajali javne izjave, ki so jih oškodovanci podali kot sindikalisti.

Olaj zanika, da bi bila opozorila pred odpovedjo trojici pritisk na sindikaliste: »Osebno nimam nič proti Cvetku, z njim sem nedavno pil kavo, Mlekušu sem delal usluge, plače sem jim zvišal,« je v svoj zagovor povedal obtoženi in dodal, da naj bi sindikalisti raznašali neresnice ter da so izjave »presegale dopustne kritike«. Sicer pa Olaj ni želel odgovarjati na vprašanja tožilca in odvetnikov sindikalistov, ampak le svoje zagovornice in sodnice.

Odločitev za preklic navodila o komuniciranju marca 2022 je utemeljil s tem, da je takrat vse teklo gladko: »Dajte preklicati, sem rekel, lahko smo prijatelji.« Vmes so trije sindikalisti zmanjšali nastope v javnosti ali so jih povsem odpovedali, tudi pod sindikalna sporočila se je eden predsednikov nehal podpisovati z imenom in priimkom. Dva izmed sindikalistov sta proti Olaju vložila tudi premoženjskopravni zahtevek v višini nekaj tisoč evrov. Olaj je sodnici še potarnal, da ga »skrbi nepredvidljivost sodnega sistema«, nato pa zagotovil: »Vse je bilo lepo in prav, nobenemu nismo kršili nič.« Oškodovanci bodo zaslišani v nadaljevanju sojenja.