Bivši prvi slovenski vohun ne skriva ogorčenja v zvezi z afero Black Cube: »Kako nizke so intelektualne zmogljivosti ...«

Najnovejša afera s tajnim snemanjem vplivnih posameznikov je v Sloveniji obudila razpravo o kritično nizki stopnji varnostne kulture, poroča časnik Delo. Iztok Podbregar, nekdanji direktor Sove in nekdanji načelnik generalštaba, izpostavlja, da so se ljudje na vrhu družbene lestvice ujeli v past, ki v tehničnem smislu sploh ni bila zahtevna. Podjetje Black Cube, ki naj bi zaposlovalo nekdanje izraelske obveščevalce, je s svojimi posnetki odprlo vprašanje o anomalijah v slovenski državi, ki bi po mnenju novinarja Uroša Esiha lahko celo odločile prihajajoče volitve.

Podbregar v pogovoru ne skriva ogorčenja nad ravnanjem vpletenih. Sprašuje se, ali je ta »zmešnjava« sploh vredna njegovega časa, ter dodaja: »Seveda nas lahko skrbi cel kup stvari s tem v zvezi. Od vsebine povedanega, katastrofalno nizke varnostne kulture in porazne naivnosti, da ne rečem še česa hujšega, pri ljudeh, ki so v vrhu te družbe.« Poleg naivnosti ga skrbijo tudi posegi v zasebnost in človekove pravice ter vprašljivo delovanje državnih institucij.

Golob Janšo obtožil veleizdaje, SDS s pravnimi sredstvi nad Niko Kovač (VIDEO)

Politična razdvojenost v nevarnih časih

Sogovornik opozarja, da se Slovenija sooča z notranjimi razkoli ravno v obdobju, ko je svetovna varnostna ureditev zaradi vojn v Ukrajini in Iranu najbolj nestabilna. Namesto da bi politika poiskala skupni jezik pri ključnih strateških vprašanjih, se zateka k ostrim delitvam: »Neverjetno se mi zdi, kako nizke so intelektualne zmogljivosti ljudi, ki jih imamo na vrhu, da se gremo najbolj ostre delitve na mi in oni.« Podbregar meni, da takšno stanje državljane bolj kot k volitvam spodbuja k abstinenci, saj vrh družbe ne razume pomena enotnosti v zgodovinskem trenutku.

Ali si obveščevalci zaslužijo spomenik?

Medtem ko je stranka SDS na omrežju X zapisala, da bi morali podjetju Black Cube sredi Ljubljane postaviti spomenik, če so namesto domačih organov res razkrili korupcijo levičarske elite in s tem prihranili milijone davkoplačevalskega denarja, je Podbregar do tega zadržan. Poudarja, da takšni posegi v zasebnost niso vredni hvale, vidi pa eno možno izjemo: »Lahko pa bi si ga zaslužili, če bo ta primer odprl širšo družbeno razpravo o učinkovitosti naših institucij in pooblastilih, ki smo jim jih dali, da bi lahko delovale.«

Po njegovi oceni tehnična izvedba snemanja ni bila nič posebnega, zato si spomenik prej kot vohunsko delo zasluži priložnost za samorefleksijo slovenske države.