

Donald Trump in Jože P. Damijan. FOTO: Jonathan Ernst Reuters/ Jure Eržen, Delo

Jože P. Damijan. FOTO: Jure Eržen, Delo

Donald Trump. FOTO: Jonathan Ernst Reuters



Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je po večkratnih grožnjah ameriškega predsednika Donalda Trumpa s priključitvijo tega danskega avtonomnega ozemlja ZDA v nedeljo dejal, da je tega dovolj.
Dodal je, da je Grenlandija odprta za dialog in razpravo po ustreznih kanalih, vendar je dovolj pritiska in namigovanj.
»Zdaj je dovolj. Nič več pritiska. Nič več namigovanj. Nič več fantazij o priključitvi. Odprti smo za dialog. Odprti smo za razpravo. Vendar se mora to zgoditi po ustreznih kanalih in ob spoštovanju mednarodnega prava « je na družbenem omrežju Facebook zapisal Nielsen. Tudi danska premierka Mette Frederiksen je Washington že pozvala, naj preneha z grožnjami.

Strateški pomen Grenlandije leži v dvojem: v nadzoru nad transportnimi potmi, še bolj pa v vojaškem nadzoru.
Evropska unija od svojih partnerjev pričakuje spoštovanje načel suverenosti in ozemeljske celovitosti, je v odzivu na vnovične grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa s priključitvijo Grenlandije ZDA danes sporočila Evropska komisija. V luči groženj je podporo Danski in njenemu avtonomnemu ozemlju izrazilo tudi več evropskih držav.
Ob tem se je oglasil ekonomist in nekdanji minister Jože P. Damijan. Tako je podal odgovor, zakaj Grenlandija strateško pomembna in poudaril, da je le-ta dvojen. Grenlandija je za ZDA zelo pomembna, ker bi lahko bolj samostojno nadzorovala vse arktične transportne poti, pravi. Njen pomen je v tem, da omogoča nadzor nad izhodi iz Arktike v Severnoatlantski prostor, hkrati pa predstavlja nepogrešljiv steber zgodnjega opozarjanja in nadzora. »Brez Grenlandije bi bil ameriški in natovski nadzor nad Arktiko in severnim Atlantikom bistveno slabši, z njo pa se vzpostavi širši, geografsko sklenjen varnostni lok, ki je prilagojen realnosti nove, bolj dostopne Arktike zaradi podnebnih sprememb,« je razložil.

V sinočnjem intervjuju za NBC so ameriškega predsednika Donalda Trumpa ponovno vprašali o Grenlandiji in ponovno je, tako kot kmalu po bliskoviti vojaški operaciji v Venezueli in aretaciji predsednika Nicolása Madura, zatrdil, da ZDA potrebujejo arktični otok, delno avtonomno ozemlje Kraljevine Danske z lastno samoupravo. »Grenlandijo potrebujemo za nacionalno varnost, to pa vključuje tudi Evropo ... Veste, da sem Evropi zelo zvest. Trenutno jo potrebujemo za nacionalno varnost,« je dejal Trump. Dodal je, da v zvezi s tem nima časovnega okvira za kakršne koli ukrepe, a je poudaril, da je s svojimi nameni »zelo resen«.
Oglasila pa se je tudi znana, islandska pevka in skladateljica Björk. Tako je zapisala: »Kolonializem mi je vedno znova povzročal mravljince po hrbtu, in možnost, da bi moji grenlandski rojaki prešli iz rok enega krutega kolonizatorja v drugega, je preveč brutalna, da bi si jo sploh lahko predstavljal. Dragi Grenlandčani, razglasite neodvisnost!«