Blizu dan, ko se bo hiša podrla na Torkarjeve?

ŽELEZNIKI – »V nočeh, kakršna je bila minula, ne spimo. Sneg je znova kopnel in vso noč se je slišalo, kako voda teče,« so minuli teden Torkarjevi eno od neprespanih noči, ki jih to zimo na domačiji, postavljeni tja v sam vrh strme vasi Smoleva, ne manjka. »Tudi ko močneje dežuje, po hiši poka, ponoči ob močnem zvoku začutiš tudi tresenje. Občutek je grozen. Saj se nekako navadiš, a... Tako je stresno živeti,« zaskrbljeno povedo na domačiji T'minc, zgrajeni na strmem bregu pred skoraj štirimi desetletji. Ko sta Olga in Rafael Torkar konec sedemdesetih pripravljala dokumentacijo za gradnjo nove hiše, ki sta jo postavila tik ob stari domačiji, ju (žal) ni nihče niti z besedo opozoril, da utegne biti lokacija neustrezna zaradi plazečega terena.

Smoleva je le par kilometrov oddaljena od Železnikov, ki v spominu mnogih še danes odzvanja zaradi katastrofalnih poplav, ki so te kraje razdejale pred več kot sedmimi leti. Hiše so nanizane v breg, zato prišleku nikakor ni odveč povedati, naj po navkreber nanizanih ovinkih pazljivo suka volan. Na samem vrhu vasi, do koder zaradi načete in nenavadno izbočene ceste zmore le terenec (ali pač avtomobil, ki ga šofira vseh tistih strmih centimetrov vajen domačin), je hiša štiričlanske družine Torkar. Na videz vsakdanja, a pobližji pogled pročelja in dvorišča razkrije številne razpoke, ki se večkrat ponovijo tudi v notranjosti hiše. Zemeljski plaz počasi, a vztrajno načenja poslopje.

Razpoke na hiši, voda v kleti

Na vrhu vasi Smoleva se bojijo, kaj jim bo prinesla pomlad in kakšne rane bo na bregu, ki se dviguje nad hišo, nato pustila deževna jesen. »Zdaj je vse zmrznilo, ko pa bo popustilo... Ne vem,« zastane beseda Olgi Torkar. Njeno misel nadaljuje mož Rafael: »Zemeljski plaz se začenja nad vasjo, mi pa živimo v vrhu naselja. Na pobočju in cesti, ki pelje do nas, so lepo vidne izbokline, ki jih je povzročil premik hriba. V kratkem času so se, po zadnjih deževjih, razmere močno poslabšale.«

Kot povesta upokojenca, ki sta svojčas delala v dveh večjih železnikarskih podjetjih, zdaj pa gor držita manjšo kmetijo, se je zemlja pod njunimi tlemi začela pomikati šele nedavno: »Leta 2011 so na drugi strani vasi uredili ta zemeljski plaz. A kmalu po sanaciji so se na naši hiši začele pojavljati razpoke. Menda zato, ker se v ozadju hriba nabirajo večje količine vode,« povesta zakonca, ki v hiši na robu Smoleve živita z že odraslima sinovoma Domnom in Tadejem. Odtlej je voda Torkarjevim že pritekla v klet in povzročila dodatne poškodbe na stenah.

»Razpok ne štejemo več, saj je hiša popokala čez polovico,« pove Olga Torkar in se potrudi z mikrovalovno pečico zakriti vse večjo razpoko, ki reže ploščice tik nad štedilnikom. Njen mož Rafael, ki si vse dogodke, povezane z zemeljskim plazom, skrbno beleži v blokec, pa doda: »Dva strokovnjaka za zemeljske plazove sta nam povedala, da plaz lahko zdrsne in ogrozi že sanirano območje kot tudi dostopno cesto. Na občini so se nove sanacije plazu že lotili, a bojimo se, da jim ne bo uspelo dobiti dovolj sredstev, saj vendar vemo, da je denarna stiska na vseh koncih.«

Smoleva, 
Topolje, Rudno...

O tem, da ima železnikarska občina posluh zanje, Torkarjevi ne dvomijo. Toda bojijo se, da bo majhni občini, v kateri zemeljskih plazov ni malo, zmanjkalo sredstev za Smolevo. Gospodar domačije T'minc strne misli vseh štirih stanovalcev ogrožene hiše, ko govori: »Verjamem, da se bodo na občini potrudili in da bodo brežino čim prej sanirali. Da je čim hitrejše urejanje nujno, nas je prepričalo zadnje januarsko deževje, saj so se po njem razpoke na hiši še povečale.«

Kot rečeno, plaz v Smolevi ni edini, ki grozi prebivalcem Selške doline. »V občini Železniki je trenutno najbolj aktualen plaz v Smolevi, ki ogroža eno stanovanjsko hišo, po oceni projektanta pa se plaz lahko razširi tudi na spodaj ležeče hiše. Drugi po stopnji ogrožanja je plaz v vasi Topolje, ki sicer v prvi vrsti ogroža promet na lokalni cesti, v nadaljevanju pa bodo lahko prizadeti tudi stanovanjski in gospodarski objekti. Sledi plaz pod stanovanjsko hišo v vasi Rudno, več pa jih je na lokalnih cestah in javnih poteh. Omeniti velja plazova na lokalni cesti Železniki–Podlonk–Prtovč, na odseku nad športno dvorano Železniki in pod vasjo Prtovč. Plaz največjih razsežnosti je v Dražgošah. Sicer ne ogroža naselja, v nadaljevanju bi lahko Dražgošanom odrezal pot proti Jelovici, grozijo pa zajezitev spodaj ležečega potoka Češnjice in posledično poplave dolvodno ležečih naselij,« je nevarnosti, nanizane na strminah, ki se dvigujejo nad Selško dolino, naštel Darko Gortnar z občine Železniki.

Kot je znano, bi za sanacijo naštetih plazov – brez dražgoškega – potrebovali 400.000 evrov. »Občina Železniki ima po zakonu v proračunu oblikovano proračunsko rezervo za sanacijo elementarja v višini 90.000 evrov, ki se bo porabila za zaščito hiše v Smolevi, za sanacijo drugega prioritetnega objekta v Topoljah pa se za financiranje občina Železniki dogovarja z ministrstvom za kmetijstvo in okolje,« je pojasnil Gortnar in dodal, da je občina za plaz, ki grozi Torkarjevim, že naročila pripravo nove projektne dokumentacije: »Izdelavo projektne dokumentacije bo plačala Občina Železniki, financiranje sanacijskih del pa se bo izvedlo v dogovoru s pristojnim ministrstvom.«