Tako trdi Ažman, ki se že pet let zaman bori za invalidsko upokojitev. Leta 1979 je z očetovim avtom treščil v drevo, 20 let pozneje je imel še delovno nesrečo.

Galerija
Kljub seriji trpkih izkušenj ostaja optimist. FOTO: Tina Horvat
Med nami živijo številni, s katerimi usoda ni bila nič kaj prijazna, a vendar jih upanje na boljše čase nekako drži pokonci. To velja tudi za 61-letnega Rada Ažmana iz Naklega pri Kranju, ki je izkusil mnoge trpke plati življenja.
Najprej je še kot najstnik, star je bil le 18 let, očetu izmaknil njegovega beemveja in na cesti Kokrica–Naklo s 180 kilometri na uro treščil v drevo. Nesreče, ki ga je zaznamovala za vse življenje, se ne spominja, v zapisniku je prebral, da je zapeljal na cestni robnik, skočil dva metra v zrak in nato 20 metrov letel po zraku ter trčil v drevo.
Mladostna ...