Bo Borut Pahor pomagal Židanu?

LJUBLJANA – Vsaka naša politična stranka se bo v zgolj nekaj tednih uradne predvolilne kampanje, ki nas še ločijo od predčasnih parlamentarnih volitev, pač poskušala čim uspešneje prikupiti vsem svojim potencialnim volivcem. S čim? Jasno, s tistim, kar zna oziroma premore. Mag. Dejan Židan je kot začasno predsedujoči SD, na primer, napovedal, da bo v kratkem ustanovil svet modrecev, nekakšno posvetovalno telo vodstva stranke, v katerem naj bi predvidoma sodelovali celo zdajšnji domnevno politično nevtralni predsednik republike, nekdanji predsednik državnega zbora in (ZL)SD Borut Pahor, vendar tudi nekateri drugi nekdanji ključni funkcionarji iste stranke in njenih predhodnic, denimo Milan Kučan, dr. Ciril Ribičič, mag. Janez Kocijančič, Miran Potrč ipd. Ker? »Takšen svet modrecev pomeni predvsem priznanje stranke, da ima zgodovino in da hoče biti do nje transparentna. Ne, ni nobene potrebe, da bi bili vsi v svetu modrecev o vsem usklajeni, je pa dobro, da ohranjamo stike z nekdanjimi predsedniki stranke in nekdanjimi vodji poslanske skupine,« je pojasnil Židan.

Edini nekdanji Židanov predhodnik, ki pa ga začasno predsedujoči SD menda ne bo imel v svetu modrecev, je zadnji predsednik stranke dr. Igor Lukšič, ki je stranko vodil še do letošnjih evropskih volitev, po katerih je odstopil. Lukšič – poleg tega tudi ne bo kandidiral na predčasnih parlamentarnih volitvah – se, to trdijo različni viri, z nekaterimi zadnjimi Židanovimi potezami ne strinja. Pa ni minilo prav veliko časa, odkar je prav on Židana evforično predlagal za začasnega predsedujočega SD. Kakor koli, na kandidatni listi SD resda ne bo niti Mirka Brulca in Srečka Meha, vendar teh dveh ne bo zato, ker se nameravata kot politika počasi upokojiti. Bo pa zato na listi SD, denimo, nekdanji zdravstveni minister in funkcionar LDS dr. Dušan Keber, resda kot predstavnik zunajparlamentarno »vstajniške« Solidarnosti.

Židan in njegova ekipa trdita, da bi prav uresničevanje programa SD zagotavljalo gospodarsko uspešno, pravično in solidarno državo, saj so ključni cilji stranke, ki jo on (začasno) vodi, ohranjanje in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, pospešitev gospodarskega okrevanja, a tudi razumna privatizacija, modernizacija železniške infrastrukture ter boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji. A je v Sloveniji sploh katera politična stranka, ki nima v tem hipu med svojimi predvolilnimi prioritetami tudi boja proti korupciji?

Mag. Židan, ki zagotavlja, da želi biti SD tudi pod njegovim vodstvom (menda »kot vedno doslej«) temelj politične stabilnosti v Sloveniji, je še pojasnil, da se SD ne povezuje (z Desusom, Solidarnostjo ipd.) zaradi tekmovanja z vsemi, ki se sočasno povezujejo z drugimi strankami, marveč zato, ker res verjame, da v Sloveniji potrebujemo sodelovanje.