Bo državni svet 
spotaknil Janšo?

LJUBLJANA – Državni svet bo jutri odločal, ali naj z odložilnim vetom poskuša onemogočiti uveljavitev novega zakona o vladi, ki ga je skozi državni zbor spravila koalicija strank, ki podpirajo mandatarja Janeza Janšo, ali ne. Interesna skupina negospodarskih dejavnosti, ki jo sestavlja šest državnih svetnikov, mu bo namreč (ker sta tako sklenila dva njena člana!) predlagala, naj presodi, kaj je bolje. Drži: nenavadno bi bilo, če vodja interesne skupine državnega sveta za negospodarske dejavnosti Tone Peršak ne bi bil predlagal, naj državni svet sprejme veto na novelo zakona o vladi, ki so jo pred petimi dnevi v državnem zboru zagovarjali poslanci nove vladne koalicije (SDS, DLGV, DeSUS, SLS in NSi) ter jo potem, kot je znano, sprejeli s podporo poslancev madžarske in italijanske narodne skupnosti.

Tako kot smo lahko (vnaprej) izračunali, da 38 poslancev Pozitivne Slovenije in SD ne bo moglo 50 poslancem vzpostavljajoče se koalicije preprečiti, da bi za mandatarja za sestavo nove vlade izvolili prvaka SDS Janeza Janšo in hkrati določili še vsebino novele zakona o njegovi vladi, je bilo na mah jasno, da bodo vlogo dežurnih (rezervnih) nasprotnikov Janševe vlade v naslednjih letih večkrat odigrali nekateri državni svetniki. Tisti, ki v slehernem parlamentarnem mandatu skrbijo za ohranjanje delitev in metanje polen pod noge političnim nasprotnikom, so skrajno predvidljivi.

Vodja interesne skupine negospodarskih dejavnosti v državnem svetu je, skratka, sklical izredno sejo te skupine in na dnevni red uvrstil kar (svoj) predlog, da bi državni svet sprejel odložilni veto na novi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vladi. Sprejetje veta je utemeljil takole: »Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vladi med drugim predvideva ukinitev ministrstva za kulturo ter ministrstva za okolje in prostor. To sta pomembni ministrstvi, katerih ukinitev bo imela pomembne posledice, predvsem pa bo za leto ali dve povzročila hude zastoje na področjih, ki jih ministrstvi pokrivata.« Peršak je populistično poudaril, da nesprejemljivo ukinjanje ministrstev – v resnici sicer ne gre za ukinjanje ministrstev; ker se krči število ministrstev, se nekatera doslej samostojna preprosto morajo povezati oziroma združiti – ponuja tehtne pomisleke: »Za nas, Slovence, je kultura še posebno pomembna, saj je bila pravzaprav edini državotvorni podsistem skoraj prav do osamosvojitve, zato bi to tradicijo in funkcijo kazalo ohranjati. Trpanje kulture pod eno streho s šolstvom, znanostjo in športom spominja na 19. stoletje in prevlado nekega, že takrat konservativnega koncepta ...«