Bo Slovenija plačala za prepoved frackinga? Zahtevajo več kot 650 milijonov evrov

Lendava • Britansko podjetje Ascent Resources, ki je pred leti nameravalo na Petišovskem polju s hidravličnim lomljenjem pridobivati plin, je že pred časom sprožilo arbitražno tožbo proti Sloveniji. S pomočjo odvetnika Mira Senice zahtevajo 656,5 milijona evrov odškodnine. Razlog je zakonodaja, ki od leta 2022 pri nas popolnoma prepoveduje t. i. fracking. Ascent Resources, ki se ukvarja s proizvodnjo nafte in plina, njegovo poslovanje pa je usmerjeno na Združene države Amerike, pa je te dni na svoji spletni strani sporočil, da se arbitražni postopek proti Republiki Sloveniji, ki poteka pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov (ICSID) v Washingtonu, bliža koncu. »Arbitražno sodišče je doseglo napredek in pričakuje se, da bo strankama junija izdana odločba. Nadaljnje novosti bodo objavljene po potrebi,« so še zapisali.

Družba Ascent Resources je na Petišovskem polju s hidravličnim lomljenjem hotela pridobivati plin. FOTO: Jože Pojbič

Spomnimo: družba Ascent Resources, ki je nameravala črpati plin blizu naselij Čentiba in Dolina med Lendavo in madžarsko oz. hrvaško mejo, je s Slovenijo že več let v sporu zaradi težav pri pridobivanju dovoljenja za uporabo hidravlične stimulacije oz. frackinga. Ministrstvo za okolje in prostor je že pred leti zavrnilo pritožbo družbe Geoenergo in potrdilo sklep agencije za okolje, da je za črpanje plina z metodo hidravličnega lomljenja na območju Čentibe in Petišovcev potrebna presoja vplivov na okolje, treba pa je bilo pridobiti tudi okoljevarstveno soglasje za takšno dejavnost.

Zaščita podjetij

S spremembo zakonodaje je po mnenju družbe Ascent Resources Slovenija kršila dvostranski investicijski sporazum in pogodbe o energetski listini. Pogodbo je leta 1994 poleg Slovenije podpisalo še 52 držav. V njej je med drugim navedeno, da zasebno podjetje lahko toži državo podpisnico. Namen pogodbe je bila zaščita podjetij zahodnih držav, ki so začenjala »tvegane« energetske naložbe v novonastalih državah nekdanjega vzhodnega bloka, in tudi pri nas. Odločitev sodišča bi lahko imela pomembne finančne in strateške posledice za družbo Ascent Resources. Morebitna odškodnina oziroma razplet postopka bi lahko vplivala na bilanco podjetja, njegov prihodnji pristop k čezmejnim investicijam ter tudi na razpoloženje vlagateljev glede delnice družbe. Seveda je razplet še kako pomemben tudi za našo državo.

Družba Ascent Resources in njeno hčerinsko podjetje Ascent Slovenia sta arbitražni postopek pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov (ICSID) s sedežem v Washingtonu v zvezi s postopki izdaje dovoljenj za črpanje plina v Petišovcih začela leta 2022. Sloveniji očitata kršitev dvostranskega investicijskega sporazuma med Veliko Britanijo in Slovenijo ter pogodbe o energetski listini. Postopke za začetek odločanja v sporu proti Sloveniji pred arbitražnim sodiščem so v družbi Ascent Resources začeli julija 2020, začetek postopka arbitraže so napovedali spomladi 2021, potem ko je Slovenija zavrnila sporazumno rešitev spora s sklenitvijo poravnave.

Petišovci imajo bogato zgodovino pridobivanja plina. FOTO: Voranc Vogel

Spor se je začel, ko je Agencija RS za okolje (Arso) marca 2019 odločila, da je treba pred izdajo dovoljenj za črpanje plina v Petišovcih s stimulacijo vrtin, ki sta ga načrtovala Ascent Resources in slovenski partner Geoenergo, izvesti presojo vplivov na okolje. Upravno sodišče je Arsu pritrdilo. Maja 2022 pa je torej začela veljati novela zakona o rudarstvu, ki uvaja popolno prepoved hidravličnega lomljenja oziroma frackinga. Vlado so v Ascentu po uveljavitvi zakona obvestili, da so nova zakonska določila vlagateljem v Sloveniji povzročila dodatno znatno škodo. Kot so poudarili, so jim onemogočila naložbo v pridobivanje plina v Petišovcih. Škodo so takrat ocenili na več kot 500 milijonov evrov.

Ker je bila družba Ascent Resources obveščena, da arbitražno sodišče nima nadaljnjih vprašanj v zvezi s tožbo, ne pričakujejo nadaljnjih vsebinskih vlog v tem postopku. Arbitražno sodišče mora svojo odločbo izdati v 240 dneh od zadnje vloge v postopku, kar naj bi torej bilo do konca junija. Oste Bakal