Bo Šutarjev zakon res zmanjšal kriminal v romskih naseljih? Brajdič: »Če ga ovadiš, ti lahko pridejo na vrata«

V četrtek zvečer je oddaja na RTV razkrila številne podrobnosti o kontroverznem Šutarjevem zakonu, ki naj bi zaostrili represivne ukrepe proti kriminalu, zlasti v romskih naseljih. Politiki in strokovnjaki so se pogovarjali o tem, ali zakon resnično prinaša boljšo varnost ali pa gre zgolj za politični manever pred prihajajočimi volitvami.

Policiji bo na terenu pomagala vojska, premier Golob: »Razmere v jugovzhodni Sloveniji zahtevajo takojšnje ukrepanje«

Premier Robert Golob je pred tednom dni v Novem mestu izpostavil odločnost, da se spopade s kriminalom in odpravijo »kriminalni raj« v romskih naseljih. »Dovolj je bilo kriminala, dovolj je bilo nasilja,« je bil odločen. A kaj prinaša Šutarjev zakon? Ali bo zaostritev zakonodaje privedla do resnično boljše varnosti ali pa bo zgolj še dodatno napolnila že preobremenjeno pravosodje?

Pogojne kazni kljub večkratnim kršitvam

Kritiki opozarjajo, da je zaostrovanje zakonodaje lahko nevarno, še posebej brez temeljitih analiz in preudarnosti. Podatki, ki so jih predstavili v oddaji, kažejo, da je v preteklosti pogosto prihajalo do lažjih kazni za nasilneže, vključno z mnogimi primeri pogojnih kazni. To je spomnilo na izpoved prebivalke romskega naselja, ki je anonimno povedala, da je za pretep skoraj vedno izrečena pogojna kazen, kljub temu da storilci ponavljajo kazniva dejanja.

Problematični odnosi znotraj romskih naselij včasih privedejo do hujših kaznivih dejanj, kot so umori in uboji. FOTO: Voranc Vogel

Dokumentacija, ki so jo pridobili v oddaji, razkriva, da je policija v preteklosti opozarjala na neučinkovitost kaznovanja kriminala, posebej v romskih naseljih. Pri tem so opozarjali, da je število pogojnih kazni preveliko, kar lahko vodi v občutek nedotakljivosti in brezposelnosti. In to še ni vse – problematični odnosi znotraj romskih naselij, ki včasih privedejo do hujših kaznivih dejanj, kot so umori in uboji, še dodatno zapletajo varnostno sliko.

»Če ga ovadiš, ti lahko pridejo na vrata«

Romska skupnost se, kot so poročali, sooča z vse večjo negotovostjo in strahom pred maščevanjem, zaradi česar mnogi raje molčijo in se izogibajo prijavi kriminala. Dalibor Brajdič je v oddaji opozoril na to, da se v romskih naseljih pogosto pojavi strah pred povračilnimi ukrepi, čeprav se večkrat zdi, da policija in pravosodje ne ukrepata dovolj odločno. »Če boš prijavil, se ne zgodi nič. Če ga ovadiš, ti lahko pridejo na vrata,« je povedal.

Letos je na Dolenjskem zanosilo osem mladoletnic, mlajših od 15 let. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda

Očitki glede nemoči policije in tožilstva pa se pojavljajo tudi v analizi primerov, kot je streljanje v romskem naselju Brezje, ki je povzročilo zmedo v javnosti. Vzbudilo je vprašanje, zakaj policija ni ukrepala takoj, saj ima zakonodaja že danes dovolj pooblastil za tovrstne primere. Zvonko Fišer, podpredsednik državnega tožilskega sveta, je med razpravo komentiral, da bi policija lahko takoj izvedla hišno preiskavo, a se očitno ni odločila za ukrepanje. Nekateri strokovnjaki, kot je predsednik Višjega sodišča Anton Panjan, menijo, da bi bila hitra preiskava bolj pravno pokrita, če bi bila izvedena šele po sodni odredbi, vendar se zdi, da so pravne možnosti za ukrepanje že obstajale.

Obstaja nevarnost stereotipizacije

Pogovor se je dotaknil tudi problematike stereotipizacije Romov, ki bi se lahko v trenutni politični klimi še povečala. Vera Klopčič, nekdanja sodelavka Inštituta za narodnostna vprašanja, je opozorila, da obstaja nevarnost, da bo nova zakonodaja pripeljala do še večje stigmatizacije romskih skupnosti, kar lahko še dodatno poglobi obstoječe razlike v družbi.

40 jurjev sociale letno za velike romske družine? Ministrstvo pravi: številke ne držijo, objavljamo njihov izračun

Poleg tega so se v oddaji dotaknili tudi pereče teme mladoletniških nosečnosti v romskih naseljih. Kot so poročali, je letos na Dolenjskem zanosilo osem mladoletnic, mlajših od 15 let, kar je po besedah strokovnjakov alarmanten podatek. Po mnenju nekaterih pa obstaja tudi sum, da so nekateri starši podprli mladoletniške nosečnosti z namenom pridobivanja več socialnih transferjev, saj so družine z mladoletnimi materami upravičene do večjih denarnih pomoči.

Kaj prinaša Šutarjev zakon?

Šutarjev zakon torej odpira številna vprašanja in dvome o tem, ali so predlagani ukrepi potrebni in učinkoviti. Podpredsednik vlade Matej Arčon je v oddaji dejal, da nova zakonodaja ni usmerjena le v reševanje »romske problematike«, temveč predstavlja širši odgovor na povečano nasilje in kriminal v Sloveniji. Kljub temu pa se postavlja vprašanje, ali bo zaostritev zakonodaje resnično pripomogla k izboljšanju varnosti, ali pa bomo le še bolj obremenili že preobremenjeno pravosodje in prispevali k večji stigmatizaciji ranljivih skupin.

Zgodba, ki jo je razkrila oddaja na Televiziji Slovenija, je tako še en opomin, da je potrebna premišljena zakonodaja, ki ne bo samo politični odgovor na trenutne izzive, temveč tudi dolgoročna rešitev za povečanje varnosti v družbi.

Brez kamer, brez jasnega storilca: ali je Aleša Šutarja po udarcu v glavo doletela tudi brca pod rebra, kot nakazuje podplutba?

Rom Zvonko Golobič: Odkar so prišli na oblast desno usmerjeni župani, se je slika drastično poslabšala