V občinah Velike Lašče in Osilnica so letos namenili posebno pozornost dvema vrstama živali, ki živita v vodi: vidram in bobrom. »Obe sta zavarovani vrsti, ki lahko ljudem povzročata težave oziroma škodo na njihovi lastnini,« pravi Metka Starič iz zavoda Parnas.
V kraški rečici Rašica, ki teče skozi istoimensko vas in je najbolj znana po tem, da se je tam rodil Primož Trubar, živijo vidre. Večjih težav s temi zvermi, ki zrastejo do 1,2 metra in samci tehtajo do 11 kilogramov, ni, pravi Metka Starič: »Je pa pametnejše poskrbeti za sobivanje ljudi in živali, preden ljudje vzamejo pravico v svoje roke.«
»Žal imamo premalo znanja o tem, kako živijo živali tik ob nas.«
Več težav – vsaj iz perspektive ljudi – imajo v Občini Osilnica z bobri. Živali, ki smo jih ljudje sredi 18. stoletja iztrebili, so Hrvatje ponovno naselili leta 1996 in vrsta se je ponovno razširila tudi pri nas: vzdolž Drave, Mure, Krke, Kolpe in nekaterih drugih slovenskih rek. Te vodne živali v dolžino merijo od 75 do 100 centimetrov, dodati pa moramo še 30 do 40 centimetrov, kolikor meri rep, v povprečju pa tehtajo okoli 20 kilogramov.
Ko se bobri lotijo sadnih dreves, za nekatere niso več prijazne živali. FOTO: Alenka Kovač
»Nekateri prebivalci Osilnice so bili zelo nezadovoljni, ker bobri glodajo tudi sadna drevesa,« pravi Alenka Kovač, županja Občine Osilnica. Če se lotijo vrb, ki bi jih morali upravljavci brežin tako ali tako odstraniti – pa jih ne –, je dobro, če se lotijo sadnih dreves, je pa popolnoma druga zgodba.
Pripravili projekt za sobivanje
Zato sta Parnas in Občina Osilnica skupaj z vodilnim partnerjem, podjetjem Lesart, pripravila LAS projekt ŽIVOBO, Življenje v vodi bo, s katerim so iskali rešitve za zmanjšanje konfliktov med ljudmi in vidrami ter bobri, pomemben del projekta pa je tudi ozaveščanje javnosti o pomenu ohranjanja naravnih habitatov in biotske raznovrstnosti.
Sprehodi so odličen način spoznavanja narave. FOTO: Metka Starič
V Osilnici so vsem prebivalcem, ki so sodelovali na izobraževalnem predavanju, razdelili mreže, s katerimi so zaščitili sadno drevje, da bobri ne bodo več mogli delati škode. »Vabljeni so bili vsi,« pravi osilniška županja o izobraževanju, na katerem so prebivalcem predstavili bobra kot vplivno vrsto vodnih ekosistemov, ki s svojo aktivno prisotnostjo spreminja značaj rek in potokov. »Ustvarja in vzdržuje mokrišča, povečuje pestrost habitatov in s tem pozitivno vpliva na številne rastlinske in živalske vrste,« pravijo poznavalci.
Krožna pot bo peljala po slovenski in hrvaški strani meje v dolžini štirih kilometrov.
Mišje doline, kot jo poznamo danes, ne bi bilo brez kmetov, ki so z njo pametno ravnali, pravi Metka Starič. FOTO: Simona Fajfar
Poleg tega so v Osilnici uredili didaktično Bobrovo pot ob Kolpi in Čabranki, ki je del trajnostnega turizma. Krožna pot bo peljala po slovenski in hrvaški strani meje v dolžini štirih kilometrov. »Sedaj poteka le po slovenski strani in je opremljena z informacijskimi tablami in poučnimi vsebinami, dogovarjamo pa se, da bo podobno na hrvaški strani,« pravi Alenka Kovač.
Naredili so tudi premično informativno tablo in bobrov kovček, ki sta namenjena izobraževanju starejših in otrok, tudi tistih, ki pridejo v Osilnico v šolo v naravi. Kmalu bo v Osilnici pri pošti tudi Infomat, informacijska, če ne kar enciklopedijska točka o vseh projektih občine. »Žal pa ni bila najbolj posrečena namestitev kamere, s katero naj bi opazovali bobre, ki se zdaj zadržujejo nedaleč stran,« pravi Kovačeva o napravi, ki je zaradi določil projekta ne smejo premeščati.
Različne živali puščajo različne odtise. FOTO: Metka Starič
Kažejo na kakovost vode
Vidre, kazalke kakovosti vodnega in obvodnega sveta, saj živijo samo tam, kjer so vode še čiste in naravno vodno okolje ohranjeno, v Velikih Laščah predstavljajo v vrtcu in osnovni šoli. Pripravili so poučne vsebine, didaktično igro in vodnik, organizirajo pa tudi medgeneracijske kulinarične delavnice, kot je peka vidrinih piškotov. »Najbolj inovativni so vidrini kotički, narejeni po vzoru vidrinih brlogov, kjer otroke učimo o pomenu narave, obenem pa je to kotiček, kamor se otrok lahko umakne in umiri,« pravi Metka Starič. Vse povezuje fotografski natečaj Odsev 2025 na temo narave in sobivanja, s katerim še posebej spodbujajo sodelovanje žensk v fotografiji.
Namen tovrstnih projektov je razumevanje sveta, v katerem živimo, sklene Staričeva: »Žal imamo premalo znanja o tem, kako živijo živali tik ob nas.« Zato je nujno, da vemo več in da izgubimo strah pred divjimi živalmi, kot so bobri, vidre, medvedi ali volkovi, a da se obenem zavedamo, da je nujno spoštovanje vsega živega in neživega. »Vsaka živalska vrsta ima svoje pravice,« pravi sogovornica.
Artur, vidra iz TIC kozolca na Trubarjevi domačiji, je že ves čas atrakcija. FOTO: Metka Starič
Poudarja še, da bi morali varuhi narave bolj upoštevati lokalnega človeka in njegovo modrost, ki je v preteklosti ohranjala naravo, kot jo poznamo danes. »Mišje doline, kot jo poznamo danes, ne bi bilo brez kmetov, ki so z njo pametno ravnali, in sicer tako, da so spoštovali tradicijo in naravo,« še pristavi Metka Starič.
