Bodeča in sladka raste v gozdu

Malinjak, ki mu bomo rekli kar malina (Rubus idaeus), ki je eno od ljudskih imen, bi bil, preveden iz latinskega imena, bodeča rastlina, ki raste v gozdu. Tako kot marsikaj pride v modo in potem tiho in neopazno tudi izgine, se dogaja tudi pri malini. Mladost malo starejših prebivalcev naše dežele je bila posladkana le z malinovcem, ki so nam ga kdaj pa kdaj privoščili odrasli. Bili so časi, ko ni bilo skoraj nobene druge pijače, ki bi bila primerna za otroke, kot pa sladki malinovec, ki se je naročal tudi po gostilnah – in kot pove ime: mali-novec je bil poceni.

Od radodarnosti tistega, ki ga je natočil, pa je bila odvisna barva otroške pijače, in od barve je bila odvisna sladkoba. Malinovca že dolgo ne točijo več v gostilnah in tudi po domovih so ga izrinile neštete pijače, s katerimi se brezobzirno nalivamo in potem tarnamo o sladkorju v krvi, debelosti itd. Čas počitnic je nadvse primeren za izlet v gozdove in z malo iznajdljivosti bomo na posekah našli in nabrali maline, ki bodo popestrile vsaj poletno prehranjevanje. Poleg malin pa lahko na izletu v naravo nabiramo ali počnemo še kaj koristnega in zdravega.

Zaradi odkupovanja plodov so se nekoč razprostirali veliki nasadi malin, potem so izginili, danes pa je nekaj zanesenjakov, ki jih gojijo in si z njimi izboljšajo družinski proračun. V naravi so maline morda malo drobnejše, po sladkosti plodov pa se divje maline lahko kosajo z gojenimi. Malinjak zraste do dva metra visoko in odganja iz korenin. Prvo leto imajo poganjki, ki v jeseni olesenijo, tripernate liste. Naslednje leto, ko že omenjeni poganjki rodijo, pa so listi petpernati. Na spodnji strani so belkasti. Cvetovi so prav tako beli in so na vejicah v šopkih. Nabiramo liste od pomladi pa vse tja do jeseni ter seveda plodove, takrat ko dozorijo. Če je malinjaka dovolj, se lahko nabirajo tudi cvetoči vršički. Čaj, ki ga pripravimo s prelivom vroče vode, ima prijeten okus in si ga lahko kuhamo tudi le za žejo. Iz pravilno svaljkanih svežih listov se pripravi čaj, ki je po barvi in okusu podoben pravim čajem. S pitjem čaja si lahko uredimo prebavne motnje in odpravimo bolečine v trebuhu. Priporočljiv je tudi za dekleta in žene, ki imajo neredno menstruacijo, poleg tega pa naj bi bil na voljo tudi porodnicam, saj naj bi jim lajšal bolečine. S čajem si lahko izpiramo usta in odpravimo vnetje dlesni in grla. Z njim umivamo nečisto kožo, saj naj bi zdravil lišaje, čire, poleg tega pa tudi vnetje oči.

Iz plodov si lahko pripravimo sirup, ki naj vsebuje čim več delov malin in čim manj sladkorja. Sladkor je le konzervans. Nekoč je bilo razmerje sedem delov soka in deset delov sladkorja, mislim pa, da se da količina sladkorja zmanjšati. Pravilno pripravljen malinov sirup nam bo pomagal preživeti jesen in zimo. Zaradi bogastva različnih snovi je takšen sirup zelo priporočljiv za bolnike, ki bolehajo za vročinskimi boleznimi, za tiste, ki so brez apetita. Tudi tisti, ki imajo težave z jetri in žolčem, s prebavo, tisti, ki imajo preveč sladkorja v krvi, tisti, ki jih mučijo revmatične težave, naj uživajo čim več svežih ali predelanih plodov malinjaka. Malinov sirup se lahko zmeša z jabolčnim kisom in takšna pijača je še posebno poživljajoča, saj koristi bolnim na srcu. Plodove lahko tudi sušimo in jih dodajamo različnim čajem, saj pospešujejo potenje in so zdravilo proti skorbutu.

Malinjak se uporablja tudi za čarovne namene. Če obesimo kakšno vejico v kot sobe, kjer je kdo umrl, se duh ne bo vračal. Prav tako naj nekaj listov nosijo s seboj nosečnice, da bo porod potekal z manj bolečinami.

Malinjaki, polni prežlahtnih malin, vabijo, da jih poiščete na posekah in goličavah v naših gozdovih.