Bodo dolge čakalne vrste pred zdravstvenimi domovi kmalu res le še del zgodovine?

Sežana, Cerkno in Borovnica. To so zadnji trije slovenski kraji, kjer so morali pacienti in pacientke v dolgi vrsti pred tamkajšnjimi zdravstvenimi domovi čakati na podajo soglasja za vpis k novemu družinskemu zdravniku. Četudi smo že globoko v dobi digitalizacije in četudi smo bili podobnim prizorom čakajočih posameznikov v prejšnjih letih priča tudi v drugih mestih po državi, med drugim v Ljubljani, se je politika šele zdaj zganila in pripravila rešitev, ki gre končno v korak s časom.

Zanimivo je, da so predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, v katerem končno rešujejo tudi to perečo problematiko, saj, kot je znano, družinskih zdravnikov močno primanjkuje, šele zdaj vložili poslanci Socialnih demokratov (SD). Cela pretekla štiri leta, ko so bili del vlade Roberta Goloba, jim namreč tega ni uspelo storiti. »Tudi na vladi smo o tem že debatirali, a resorja ni vodila naša stranka. Sedaj so nove razmere in naša stranka meni, da je popolnoma nesprejemljivo, da ljudje čakajo v dolgih vrstah, in zaradi tega smo vložili ta zakon,« je stranko pred dnevi na TV Slovenija branila trenutna poslanka SD Andreja Katič. »Upamo, da tega, kar smo videli na terenu, ne bomo več gledali,« je še dodala.

V zakon bi se tako dodal nov člen, po katerem bi se zavarovane osebe, ki so ostale brez družinskega zdravnika, o tem obvestilo prek informacijskega sistema eZdravje, elektronskih komunikacijskih sredstev ter po pošti. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bi jih hkrati obvestil, kateri izvajalec zdravstvene dejavnosti je prevzemnik bolnikove zdravstvene dokumentacije in katere so možnosti izbire novega osebnega zdravnika. Prevzemnik zdravstvene dokumentacije lahko v 60 dneh od prevzema njegove dokumentacije bolniku pisno ponudi v podpis predlog izjave o izbiri določenega zdravnika in o tem obvesti ZZZS. Bolnik ima nato 30 dni časa, da predlog podpiše in ga po pošti ali prek sistema eZdravje vrne prevzemniku dokumentacije. S tem bi se opredelil pri ponujenem zdravniku, fizični obisk zdravstvenega izvajalca pa ne bi bil več nujen. Če bolnik izjavo zavrne oziroma je v 30 dneh ne vrne, se šteje, da predlaganega zdravnika ni izbral.

»Gre za preprosto, življenjsko in človeško rešitev. Pacienti ne smejo biti kaznovani z dolgimi vrstami in dodatnimi postopki, ker se je njihov zdravnik upokojil, prenehal delati ali ker je prišlo do organizacijskih sprememb. Pravica do osebnega zdravnika mora biti v praksi dostopna, ne le zapisana na papirju,« je v torek poudaril poslanec SD Darko Ratajc. Po predlogu novele zakona prevzemnik zdravstvene dokumentacije sicer ni dolžan predlagati izbire novega zdravnika zavarovanim osebam, ki imajo prebivališče izven območja, na katerem prevzemnik izvaja javno zdravstveno službo na primarni ravni. Pa tudi ne zaradi drugih razlogov za odklonitev izbire osebnega zdravnika, o katerih mora prevzemnik bolnika obvestiti v 30 dneh od njihove ugotovitve in jo seznaniti z drugimi možnostmi izbire zdravnika.