Bogomil Ferfila brez dlake na jeziku o slovenski vojski na Grenlandiji: Slovenija se vede, »kot da smo svetovna sila«

Kot smo že poročali, bo Slovenija pri načrtovanju in izvedbi mednarodne vojaške vaje Arctic Endurance na Grenlandiji pod vodstvom Danske sodelovala z dvema častnikoma Slovenske vojske. Na papirju droben prispevek, skoraj birokratska vrstica. A časovni okvir je vse prej kot običajen: okoli Grenlandije se dviga politični pritisk, v igri so velike države, carine ... Dr. Bogomil Ferfila pri tem ne olepšuje. Pravi, da v potezi vidi predvsem simboliko in da se Slovenija včasih vede, »kot da smo svetovna sila«.

Kako v Washingtonu vidijo pošiljanje slovenskih častnikov na Grenlandijo? 

»To je ta naša slovenska diplomacija, se gremo, kot da smo svetovna sila, pogosto nas pa niti ne navedejo pri teh stvareh,« pravi Ferfila. Po njegovih besedah gre pri tovrstnih potezah za nastopanje, ki ga v velikih prestolnicah komaj zaznajo. Ob tem doda še očitek: »To je neko soliranje Slovenije, govorim predvsem, na primer, o tistih obsodbah Izraela, genocid nad Palestinci itd.« In nato potegne črto: »Pomembne so velike države in za Slovenijo bi bilo mnogo bolje, da bi se ravnala po teh velikih državah, zlasti seveda Nemčiji, kot naši najtesnejši partnerki.«

Ko pride do Grenlandije, Ferfila potezo vlade razume kot »neko simbolno napenjanje mišic«. »Gre za dva častnika – tudi če bi jih bilo 20, nima nobene zveze,« pravi. In razloži, zakaj: »Za Grenlandijo so, kar se varnosti tiče, pomembne letalske sile, ladijske sile, zdaj, ali je par častnikov ali vojakov tam, je čisto vseeno.« Ob tem opozori na realno razmerje moči na otoku: »Amerika ima … to vojaško oziroma zdaj po novem vesoljsko ameriško oporišče Pituffik, tam je nekaj ameriških vojakov.« In nadaljuje: »Zdaj smo priča nekakšnemu napenjanju mišic Evrope, ki pa je, kar se tiče varnostnih vprašanj, povsem nemočna glede Amerike.«

V isti sapi pove, kdo po njegovem dejansko narekuje tempo: »Amerika je tista, ki vodi igro, kar se tiče evropskih varnostnih interesov, to je najlepše vidno v Ukrajini.« A hkrati doda, da je ameriški predsednik Donald Trump »šel predaleč«, ko se je lotil Grenlandije: »Nek odziv Evrope mora biti, da ne izgledamo kot politi kužki.«

Ali bi lahko Slovenija postala tarča s svojim opredeljevanjem?

Ferfila meni: »Slovenija je tako majhna na zemljevidu sveta, da njeno uvrščanje in opredeljevanje nima velikega učinka.« Nato doda še bolj ostro, da naša država »dela vrsto neumnosti.« Na tem mestu omeni odziv premierja Roberta Goloba na Trumpovo povabilo: »Na primer, Trump je Golobu ponudil mesto v odboru za mir in ne glede na to, kakšen bo ta odbor in kako bo deloval: to bi bilo nekaj, kjer bi se Slovenija lahko pridružila,« pravi. »Seveda je Golob to zavrnil, kajti slovenska vlada zaradi svoje usmeritve trenutno zavrača in obsoja vse, kar Trump naredi,« pravi strokovnjak.

Kaj bi svetovali vladi? 

Profesor pravi, da bi začel pri zadržanosti. »Predvsem ne nobenega izstopanja, kot so denimo trditve, da je Izrael genociden,« pove. Po njegovem bi se morali ravnati po večjih tokovih: »Majhna država mora počakati na, menim, akcije in aktivnosti bodisi Evropske unije bodisi glavnih evropskih držav, s katerimi smo v najtesnejših stikih: zlasti Nemčije, Francije, Italije – pravzaprav vseh, kjer deluje tudi slovenska vojska.«

Zatem jasno opiše, kaj bi moral biti po njegovem glavni kompas: pravi, da bi vladi svetoval »zlasti previdno diplomacijo«. Meni, da je to nekaj, kar »našim ambasadorjem ni jasno«. »Glavni cilj slovenske diplomacije ni, da se gremo svetovno velesilo, ki ureja mednarodne razmere in probleme, ampak naj diplomacija predvsem skrbi za ekonomske interese Slovenije, to je povečevanje slovenskega izvoza na vseh možnih trgih,« je zaključil.

V tem primeru torej ni v ospredju vprašanje, ali sta dva častnika »premalo« ali »preveč«. Ferfila namiguje na nekaj drugega: sprašuje se, ali Slovenija v večjih ozirih sploh ve, kje je njena teža – in kje so njene meje.