Boj za igralniške tisočake

Zakon o igrah na srečo (ZIS) v 74. členu določa, da se koncesnina igralnic deli upravičencem iz tako imenovanega Zaokroženega turističnega območja (ZTO) in ne, da ves denar dobi zgolj lokalna skupnost, na območju katere je igralnica. Koncesnina je znesek, ki ga koncesionar plačuje državi ali občini za pravico do izvajanja določene dejavnosti. V večini občin z igralnicami je zadeva urejena po veljavni zakonodaji, ne pa tudi v primeru igralnice Mond v Šentilju v Slovenskih goricah.

V Sloveniji so določili ZTO na podlagi javnega poziva iz leta 2003 in izdane odločbe ministrice, pristojne za turizem, iz leta 2004. Tako je denimo na območju Nove Gorice, kjer deluje HIT, d. d., Nova Gorica in v okviru tega tudi Igralniško-zabaviščni center Perla, v ZTO zajeto kar 13 občin. Na območju Občine Piran, kjer deluje Grand Casino Portorož, so v ZTO zajete tri občine, prav toliko jih prejema denar od igralnice Grand Casino Lipica. Članice ZTO se dogovorijo o višini deležev koncesijske dajatve, ki jih prejme posamezna lokalna skupnost.

V Občini Šentilj, kjer je od leta 2007 igralniško-zabaviščni center HIT Mond Šentilj, pa delitve koncesije ni, Občina Šentilj je 100-odstotna prejemnica koncesnine. Ta lokalna skupnost se je 2004., torej še preden so igralnico sploh zgradili, določila kot samostojno ZTO. Minister za turizem ne v letu 2007 ne 2012. ni na novo izdal odločbe o določitvi ZTO. Posledično je bil kršen 74. člen ZIS.

Veliko stvari jih povezuje

Občina Šentilj meji na občine Apače, Sveta Ana, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Kungota in Pesnica. Povprašali smo jih, ali so tudi pri njih razmišljali o tem prihodku v občinskem proračunu. Občina Kungota se je z zadevo začela seznanjati, ko je nedelitev igralniške koncesnine izpostavil eden izmed svetnikov mestnega sveta MO Maribor.

»Menimo, da bi bila v primeru delitve igralniške koncesnine do nje po vseh zakonsko določenih kriterij najbolj upravičena prav Občina Kungota. Igralnica je namreč v neposredni bližini naše občine, prav tako je turizem z našimi vrhunskimi vinarji in gastrokulinaričnimi ponudniki nedvomno podporno turistično okolje tudi za sosednjo občino Šentilj. Veliko stvari nas povezuje tudi zaradi skupne zgodovine. Če se bo ugotovilo, da je pri prišlo do kakršnih koli napak oz. nepravilnosti s strani države oz. pristojnih ministrstev, bomo, da zaščitimo pravni interes Občine Kungota in vseh občank in občanov naše občine, uporabili vsa pravna sredstva. Treba je razumeti, da majhnim občinam kakršen koli dodatni vir pomeni razvojno priložnost, ki je dobra za celotno območje,« nam je povedal Dejan Flakus, direktor občinske uprave Občine Kungota.

Podobno razmišljajo v Občini Sveta Ana, kjer nam je direktorica občinske uprave Petra Golob zatrdila, da je njihova občina »na problematiko ureditve ZTO ter s tem povezane delitve koncesijskih sredstev opozarjala že v preteklosti. Kljub večkrat izpostavljenim vprašanjem do danes nismo prejeli jasnih, vsebinskih in konkretnih pojasnil, zakaj še ni bila izvedena ponovna presoja obstoječega stanja oziroma zakaj ni prišlo do ustrezne ureditve, ki bi bila skladna z določbami 74. člena ZIS. Zadevo spremljamo in jo bomo obravnavali iz vidika zakonitosti in zaščite interesov lokalne skupnosti.« Tudi apaški župan dr. Andrej Steyer je poudaril, da se ne bi branili kakšnega igralniškega evra.

Na Občini Šentilj trdijo, da bi sprememba delitve koncesnine močno prizadela njihov proračun. »Del koncesnine Občina Šentilj prejema v skladu z veljavno zakonodajo. Glede na to, da podeljena koncesija traja do 30. 10. 2030, imamo ta sredstva planirana v proračunu Občine Šentilj,« nam je povedal župan mag. Štefan Žvab.