Nedavno smo poročali o bitki za preživetje, ki jo ob širjenju bolezni modrikastega jezika bijejo ovce in njihovi rejci na Bovškem. V glavnem gre za že sicer kritično ogroženo avtohtono slovensko pasmo bovška ovca, ki ji v Trenti rečejo tudi trentarka. Eden od rejcev, Tine Cuder z Ekološke kmetije Cuder, je opozoril, da so odgovorne institucije do takrat pri obvladovanju bolezni in pomoči rejcem povsem odpovedale, da rejci nujno potrebujejo pomoč države in da je ogrožen obstoj te pasme.
Na njihovi kmetiji pod vznožjem Velikega vrha – Rombona, kjer imajo 120-glavi trop bovških ovac, jih je namreč do prejšnjega petka poginilo kar 20, kar je več kot 20 odstotkov. »Avtohtona pasma bovška ovca naj bi bila stara kar 6000 let, a se bojim, da te bolezni ne bo preživela,« je za Slovenske novice opisal katastrofalne posledice bolezni na njihovi kmetiji.
6000 LET JE STARA
avtohtona bovška ovca.
Sooblikovala je pokrajino
Klavdijo Kancler, selekcionistko pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica, smo povprašali, kakšno je bilo stanje na Bovškem te dni in kako velika je grožnja, da ta ogrožena avtohtona pasma izumre zaradi bolezni. Povedala je, da se pri rejcih na Bovškem sicer pogini ne vrstijo tako hitro kot prej, a da za zdaj še nič ne kaže, da se širjenje bolezni umirja.

Pri Cudrovih pridelujejo znamenit in zaščiten bovški ovčji sir.
»Po nam dostopnih podatkih je na Bovškem zaradi bolezni modrikastega jezika poginilo okrog 60 plemenskih ovc in ovnov bovške pasme, vsi podatki pa gotovo še niso zabeleženi. Bovška ovca je sooblikovala lepoto pokrajine v Zgornji Soški dolini. To pasmo so predniki zapustili nam in varovati jo moramo kot zaklad, da bodo z njo lahko živeli tudi prihodnji rodovi. Že večkrat v zgodovini se je pojavila nevarnost za izginotje pasme, a je vse nevarnosti prebrodila. Vsi upamo in verjamemo, da bo bovška ovca premagala tudi to borbo z boleznijo modrikastega jezika. Število izgubljenih ovc in obseg posledic bolezni letos pa bo mogoče oceniti nekje v začetku decembra,« je povedala.
V zadnjih desetletjih velikih podnebnih sprememb se ta ovca uspešno prilagaja.

Bovška ovca je mirnega in prijetnega značaja.
Zaradi reje na majhnem geografskem prostoru je bovška ovca močno ogrožena, in sicer spada v skupino najbolj in kritično ogroženih pasem. V izvorni rodovniški knjigi je trenutno vpisanih 2800 aktivnih živali pasme bovška ovca, od tega jih je 2000 v Zgornji Soški dolini, kjer jih redi 15 rejcev, ostalih 800 redijo po drugih delih Slovenije.
Njihovo skupno število z leti upada. Tako jih je bilo v rodovniški knjigi v lanskem letu vpisanih 226 več kot letos, saj jih je bilo 3026, leta 2017 jih je bilo kar 3700. Med letoma 2003 in 2017 je bilo njihovo število stalno okoli 3500, nato se je nekaj let gibalo pod tri tisoč in leta 2021 spet naraslo na 3036.
Širjenje bolezni se je umirilo, od prejšnjega petka ni poginila nobena ovca več.

Ta pasma je sooblikovala lepoto pokrajine v Zgornji Soški dolini.
Bovški ovčji sir
Bovška ovca je najbolj razširjena na območju Bovca, Loga pod Mangartom in Trente, a se je zaradi njenih izjemnih lastnosti razširila tudi v preostale dele Slovenije. Zanjo so namreč značilni miren in prijeten značaj, izrazit čredni nagon in velika vnema za pašo na hribovskih in gorskih pašnikih. Rejci jo v glavnem redijo zaradi mleka, iz katerega pridelujejo znameniti bovški ovčji sir z zaščiteno označbo porekla, pa tudi albuminsko skuto in druge mlečne izdelke.
»V zadnjih desetletjih velikih podnebnih sprememb se jim bovška ovca uspešno prilagaja. V veliko oporo so ji rejci s svojo vztrajnostjo, znanjem in navezanostjo nanjo,« je še povedala Klavdija Kancler.