V Evropskem parlamentu v Bruslju so odprli gostujočo razstavo Partizanska bolnica Franja – skriti dragulj Evrope, ki so jo pripravili v Cerkljanskem muzeju, enoti Mestnega muzeja Idrija. Skrita partizanska bolnišnica, zgrajena med drugo svetovno vojno v težko dostopni soteski Pasice, pripoveduje zgodbo o pogumu, humanosti in solidarnosti oziroma o evropskih vrednotah.
V ozki soteski je delovala od decembra 1943 do maja 1945. Zdravili so 600 ranjencev in bolnikov različnih narodnosti. Bolnišnica je ime dobila po zdravnici dr. Franji Bojc.
Na pobudo evropskega poslanca Matjaža Nemca so v Bruslju odprli razstavo, ki ji je Evropska komisija že leta 2014 s podelitvijo znaka evropske dediščine – to je bilo prvo tovrstno evropsko priznanje – priznala izjemnost na evropski ravni. Partizanska bolnišnica Franja je v ozki soteski delovala 16 mesecev, saj so 14 lesenih barak različnih velikosti in namembnosti zgradili od decembra 1943 do maja 1945. Bolnišnica je ime dobila po zdravnici dr. Franji Bojc, ki je januarja 1944 nasledila ustanovitelja in prvega zdravnika dr. Viktorja Volčjaka.
V bolnišnici se je zdravilo 600 ranjencev in bolnikov različnih narodnosti, saj je bilo poleg Slovencev največ Italijanov in pripadnikov narodov nekdanje Sovjetske zveze, vmes pa so bili Hrvati, Srbi, Francozi, Avstrijci, Poljaki ... Za delovanje ustanove je skrbelo 150 ljudi, od kmeta Janeza Peternelja in zdravnika Volčjaka do anonimnih borcev – različnih narodnosti.
Sporočilo Franje smo odgovorni prenesti čim večjemu številu Evropejk in Evropejcev vseh generacij.
Za to, da je lahko delovala v skriti soteski in je okupator ni odkril, je bila pomembna podpora lokalnega prebivalstva, ki je pomagalo pri prevažanju in prenašanju ranjencev ter pri nemoteni oskrbi s hrano, zdravili in sanitetnim materialom.
»Partizanska bolnišnica Franja je izjemen primer zdravstvene oskrbe ljudi v izrednih razmerah ter simbol človečnosti, solidarnosti in tovarištva med domačini, osebjem bolnišnice in ranjenimi vojaki različnih narodnosti, ki so se v času druge svetovne vojne borili proti fašizmu in nacizmu,« je ob odprtju v Bruslju dejala avtorica razstave Milojka Magajne, vodja Cerkljanskega muzeja.
Razstava o bolnici Franja je gostovala po vrsti krajev v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Sedaj je tudi v Bruslju.
Na ogled so tudi redki ohranjeni originalni predmeti. FOTO: Simona Fajfar
Maketa nazorno prikazuje, v kakšni soteski so zgradili bolnišnico.
Avtorica razstave je na kratko prestavila zgodbo o Franji in njenem pomenu.
Odprtju je sledila okrogla miza.
Pobudo za razstavo v Bruslju je dal slovenski evroposlanec Matjaž Nemec. FOTO: Mediaspeed.net
Izjemna zgodba je predstavljena v šestih vsebinskih sklopih z besedili, fotografijami in videoposnetki ter tudi originalnimi predmeti; ohranjeni so le redki, ker je bila večina uničena v povodnji leta 2007. Obiskovalci spoznajo delovanje bolnišnice, skrb za ranjence, oskrbo s hrano, zdravili in sanitetnim materialom, ukrepe za varnost in obrambo bolnišnice ter današnji pomen bolnišnice kot kulturnega spomenika.
Bolnica Franja je zaveza človečnosti, je poudaril Matjaž Nemec: »Je zaveza, da se moramo v spominih in sedanjem času, času številnih vojn, opreti na tisto, kar je v človeku dobrega. To sporočilo Franje smo odgovorni prenesti čim večjemu številu Evropejk in Evropejcev vseh generacij.« Podobno je izpostavil tudi Vincent Curie, direktor Urada za evropsko dediščino (EHL), ki je v pismu opozoril, da je Franja kraj, ki se nesporno ponaša z evropsko dimenzijo in je pomemben za ohranjanje evropske kulturne dediščine.
Milojka Magajne pa je še opozorila, da je bolnica Franja za vse nas šola človekoljubja, simbol sodelovanja in prizadevanja za mir: »Sedaj pa je več kot primeren čas, da se spomnimo, da smo se pred 80 leti evropski narodi uprli fašizmu in si priborili mir, najvišjo vrednoto, ki pa jo jemljemo za samoumevno.«
Odprtje razstave je spremljala okrogla miza, na kateri smo med drugim slišali, da bodo bolnišnico po drugi naravni katastrofi znova odprli leta 2027.
