Bolnišnice pričakujejo ustreznejše financiranje, mnoge poslovale s primanjkljajem

Vodstva javnih bolnišnic, ki so imele v prvi polovici leta primanjkljaj – minister za zdravje Tadej Ostrc je konec julija predstavil, da je ta v prvih petih mesecih znašal 21,695.965 evrov –, so morala ministrstvu posredovati akcijske načrte sanacijskih ukrepov. S primanjkljajem je poslovalo enajst bolnišnic, oba univerzitetna klinična centra in Uri Soča.

V bolnišnicah ocenjujejo, da notranji ukrepi ne bodo dovolj, pričakujejo sistemske ukrepe in ustreznejše financiranje. Tudi v združenju zdravstvenih zavodov opozarjajo, da težave javnih zdrav­stvenih zavodov niso posledica poslovanja posameznih zavodov, ampak ­večletnega neskladja med dejanskimi stroški izvajanja zdrav­stvene dejavnosti in sredstvi, ki so vključena v cene zdravstvenih storitev ter druge modele ­financiranja.

Iskanje notranjih rezerv in virov

Minister Ostrc je povedal, da je bilo treba dati signal, da je v bolnišnicah treba začeti delati na sanacijskih ukrepih, iskati notranje rezerve in vire ter povečati produkcijo, ker tako dobijo več sredstev iz ZZZS. Ocenil je, da so bolnišnice s sanacijskimi načrti na dobri poti.

Največ izgube so ustvarili oba univerzitetna klinična centra in ljubljanski onkološki inštitut. Na UKC Maribor so v prvih šestih mesecih imeli skoraj 12 milijonov evrov primanjkljaja, julija pa že 13 milijonov. Z lastnimi ukrepi bodo letos zmanjšali primanjkljaj za 4,5 milijona evrov. Pričakujejo tudi sistemske ukrepe. UKC Ljubljana je imel v prvi polovici leta 4,8 milijona evrov primanjkljaja, svet pa je sanacijski program obravnaval na včerajšnji popoldanski seji.

Na onkološkem inštitutu (OI), na katerem so poslovali z izgubo 3,19 milijona evrov, načrtujejo, da bodo s sanacijskimi ukrepi letos prihranili približno 2,1 milijona evrov. Njihov cilj ostaja izravnano poslovanje v letošnjem letu. Izvedli bodo ukrepe, ki so v njihovi pristojnosti. Ocenjujejo, da je ključni del za končni poslovni izid prihodkovna stran, ki ni v celoti v pristojnosti OI Ljubljana, saj je v pomembnem delu odvisna od ustreznega vrednotenja in financiranja zdravstvenih storitev od ZZZS.

Splošna bolnišnica Celje je v prvih petih mesecih imela 1,5 milijona primanjkljaja, ta se je junija in julija povečal na skoraj 3,7 milijona. S sanacijskimi ukrepi načrtujejo približno 2,47 milijona evrov prihranka na leto. Njihova prioriteta je izvajanje ukrepov, ki imajo neposreden in merljiv finančni učinek, pri čemer racionalizacija ne vpliva negativno na dostopnost, kakovost in varnost zdravstvene obravnave. Glavno vlogo pri poslovanju ima realizacija pogodbenega programa do ZZZS. Največji izzivi pri tem so zagotavljanje zdravstvenega kadra, povečanje stroškov dela zaradi plačne reforme ter neustavljiv trend povečevanja dražjih oblik dela. Ocenjujejo, da je to posledica problematike prioritetnega zagotavljanja pokritosti delovišč v urgentnem centru in nevključevanja zdravnikov koncesionarjev, kar vodi v izpade zdravnikov na deloviščih rednih oziroma vseh drugih programov ter splošen negativen vpliv na izvajanje procesov v bolnišnici. Od leta 2023 v cenah zdravstvenih storitev ni upoštevana inflacija, ki v obdobju 2023–2026 znaša 14,87 odstotka. Poleg tega so skladno z uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za letos cene zdravstvenih storitev znižali za odstotek, kar je za približno 1,55 milijona evrov na leto. V pogodbi ZZZS od leta 2022 ni priznan program heliporta, neplačan strošek v tem času znaša približno milijon evrov.

Minister Ostrc je konec tedna predstavil spremembo uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za letos, ki jo je vlada sprejela v četrtek. Gre za popravek uredbe z začetka letošnjega leta; ocenjen dodatni finančni učinek sprememb je 13,8 milijona evrov. Pojasnil je, da za to ne bo treba zagotoviti dodatnih sredstev iz državnega proračuna, saj je ZZZS v prvi polovici leta poslovala ugodneje, kot je bilo načrtovano, in bodo ta denar zagotovili iz tega prihranka. S temi spremembami naj bi denar usmerjali v storitve, ki jih pacienti najbolj potrebujejo.

Na vprašanje o vključevanju čistih zasebnikov v javni zdrav­stveni sistem, kar je bilo izpostavljeno v predvolilni kampanji, je minister odgovoril, da se je treba o spremembah sistemske zakonodaje pogovarjati v okviru vseh socialnih deležnikov, tudi ekonomsko-socialnega sveta (ESS), medresorsko itd. Kot je zatrdil, bo njegovo vodilo sistematično odločanje na podlagi podatkov.