
Galerija

Kurilna sezona je pred vrati. Zaradi situacije, v kateri smo se znašli, se bo letos verjetno več ljudi odločilo za ponovno ogrevanje z drvmi in drugimi vrstami kuriva, ki imajo ob nepravilni uporabi velik vpliv na delež prašnih delcev v ozračju.
Če menite, da nekoliko bolj onesnažen zrak na vas nima vpliva, naj vam postrežemo s podatkom, ki ga je na današnji novinarski konferenci povedala Majda Pohar z Nijz: »Onesnaženemu zraku smo izpostavljeni vsi. Je pomemben dejavnik tveganja za različne bolezni in večjo umrljivost med ljudmi. Vpliv onesnaženega zraka na zdravje celotne populacije je primerljiv z vplivom nezdrave hrane in s kajenjem tobaka.«
Vsako leto med oktobrom in marcem v Sloveniji izmerimo presežek mejnih vrednosti delcev PM10, zato je njihov porast moč pripisati vplivu individualnih kurišč, je povedala Tanja Bolte z direktorata za okolje. Povečanje delcev je mogoče pripisati kurjenju na fosilno gorivo in vremenskim vplivom, kot je temperaturni obrat in podobno, ki so pozimi pogosti v kotlinah.
Težava je v neprimernih kurilnih napravah in neprimernih materialih, kot sta papir, karton … »Kurjenje z njimi prepoznamo po temnem dimu, ki se vali iz dimnikov. Še posebej alarmantno je kurjenje plastike, ki je popolnoma neprimerno, pa ga je bilo opaziti tudi že letos,« opozarja Simon Dovrtel iz obrtniške zbornice.
Delci PM10 dokazano povzročajo bolezni srca in ožilja ter bolezni dihal, vključno z rakom na pljučih, vse več dokazov je tudi za vpliv na sladkorno bolezen. Različni delci različno škodijo zdravju, odvisno od njihove velikosti in primesi, ki jih vsebujejo. Čim manjši so, tem nevarnejši so, saj najmanjši prehajajo tudi v notranjost pljuč in kri, ta pa jih nosi po telesu. Osnovni mehanizem delcev je, da povzročajo vnetja, poslabšujejo pa tudi osnovne bolezni, kot so okvare žilnih sten, večja nagnjenost h krvnim strdkom idr.

Pri obrtni zbornici letos zaznavajo večje zanimanje za kurjenje s trdimi gorivi, kar je pripisati visokim cenam energentov, zato svetujejo:
Z direktorata za okolje opozarjajo, da je na Eko skladu še vedno dovolj sredstev za zamenjavo neprimernih peči, ki so na voljo prebivalcem Slovenije v obliki posojil za nakup bolj ekoloških kurilnih naprav. Ocenjujejo, da je v Sloveniji še vedno čez 200.000 naprav, ki so stare več kot 25 let in so neprimerne.