Bosta Slovenija in Evropa ostali brez goriva? Zadnji tanker z Bližnjega Vzhoda naj bi že prispel

Evropa se pripravlja na resno preizkušnjo. 2. aprila je Vox News Albania poročal, da eden največjih svetovnih tankerjev, 250 metrov dolgi Rong Lin Wan, pluje ob zahodni obali Afrike in naj bi 9. aprila prispel v Rotterdam na Nizozemskem. To naj bi bil zadnji tanker z letalskim gorivom iz Perzijskega zaliva, namenjen Evropi. Po njegovem odhodu iz Kuvajta konec februarja nove pošiljke letalskega goriva iz regije niso več napovedane. 

To je sprožilo alarm v evropski letalski industriji. Vodje letalskih družb opozarjajo, da bi konec aprila ali v začetku maja lahko razpoložljive količine goriva upadle za polovico. Čeprav lahko strateške zaloge in prestavitev vzdrževanja rafinerij krizo nekoliko odložijo, dolgoročne rešitve ne nudijo. Italija je že poročala o omejitvah pri oskrbi letališč z letalskim gorivom, po poročanju Euronews pa se Evropa še vedno močno naslanja na uvoz iz zalivske regije. Letalske družbe in letališča so tako med prvimi, ki občutijo pritisk, če gorivo postane dražje ali težje dostopno. Vzrok za težave je, kot je že dobro znano, Hormuška ožina, ena najpomembnejših energetskih poti na svetu. Tankerji so tam trenutno močno omejeni, prehodi potekajo počasneje, z dodatnimi stroški in po zahtevnih postopkih odobritve. To ne pomeni, da bo goriva v Evropi čez noč zmanjkalo, pomeni pa dražje in bolj negotove dobave dizelskega goriva, plina in letalskega goriva, piše Lloyd’s List.

Letalo družbe Ita Airways ob vzletu z milanskega letališča Linate v severni Italiji, 7. aprila 2026. Zaradi močnega zmanjšanja zalog goriva so takrat uvedli operativne omejitve na štirih strateških italijanskih letališčih: Milano Linate, Bologna, Benetke in Treviso. FOTO: Stefano Rellandini Afp

Kljub temu pa Slovenija in Evropska unija trenutno nista v kritičnem stanju, piše več medijev. EU ne zaznava takojšnjega tveganja za oskrbo, Slovenija pa ima vzpostavljene 90-dnevne obvezne rezerve naftnih derivatov in pogodbeno zagotovljeno oskrbo s plinom za leto 2026. Evropska komisija opozarja, da so zaloge in strateški ukrepi dovolj, da se prepreči trenutni izpad, a pripravljenost na daljše motnje je ključna.

Na trgu pa se vseeno čuti napetost. Cene goriva so poskočile, še posebej dizelskega in letalskega goriva. Evropska komisija poziva države članice, naj se pravočasno pripravijo na morebitno daljšo motnjo v dobavi, plinske zaloge pa bodo v tem letu še posebej pomembne. Slovenska vlada je 9. aprila sprejela sklep za pravočasno zagotavljanje zadostnih zalog plina in dodatni nadzor nad morebitnimi podražitvami za določene skupine odjemalcev. Na črpalkah se to že odraža. Od 8. do 13. aprila bodo najvišje dovoljene cene v Sloveniji 1,653 evra za liter bencina, 1,894 evra za liter dizla in 1,555 evra za liter kurilnega olja. Regulacija cen naftnih derivatov zunaj avtocestnega omrežja nekoliko blaži udarec za potrošnike. Slovenija in EU za zdaj, kot kaže, ne ostajata brez zalog.