Boštjančič v izdajo panda obveznic: denar nam bodo posojali Kitajci, le kaj poreče Trump

Slovenija namerava prihodnje leto izdati do pet milijard juanov (približno okrog 608 milijonov evrov) t. i. panda obveznic. Gre za obveznice, denominirane v kitajskih juanih in izdane na kitajskem trgu. Ta poteza bo morda koga presenetila, še posebej zahodne države na čelu z Združenimi državami Amerike, saj tamkajšnji predsednik Donald Trump že dalj časa pritiska na Evropo, da naj zavzame strožje stališče do Kitajske.

»Želimo razširiti bazo vlagateljev,« je za Financial Times odločitev pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič med nedavnim obiskom Pekinga, kjer je predstavil načrte za izdajo državnega dolga, denominiranega v juanih (renminbi), ki bi se prodajal na Kitajskem.

Slovenija je ena redkih držav, ki načrtujejo izdajo tovrstnih obveznic, saj gre za format, ki ga običajno pogosteje uporabljajo multinacionalke in ne države. Boštjančič je poudaril, da so se za to odločili, ker so manjše države, kot je Slovenija, veliko bolj izpostavljene svetovnim trgovinskim nihanjem in motnjam, ki jih povzročajo ameriške carine in obsežen kitajski nadzor nad izvozom ključnih surovin.

Prva država v regiji

Panda obveznice omogočajo, da se država zadolži neposredno pri kitajskih bankah in skladih. V praksi to pomeni, da kitajske banke, skladi in zavarovalnice kupijo te obveznice in tako državi posojajo denar. Pomembno je poudariti, da ne gre za prodajo dolga Kitajski, temveč za pridobitev novega posojila prek kitajskega trga obveznic. Vlagatelji na Kitajskem kupijo te vrednostne papirje, Slovenija pa se v zameno zaveže, da jim bo znesek v več letih, skupaj s pripadajočimi obrestmi, odplačala v kitajski valuti.

Slovenija je tako postala prva država v regiji, ki se je odločila za kaj takšnega, kljub temu da si tudi Bruselj, ne le Washington prizadeva za strožji odnos do Kitajske. Ne glede na to pa ostaja dejstvo, da je kitajski trg obveznic eden največjih in najbolj likvidnih na svetu, z obrestnimi merami, ki so pogosto nižje od evropskih. Za Slovenijo bi to lahko pomenilo cenejše zadolževanje in širšo bazo vlagateljev, kar zmanjšuje odvisnost od bank in sredstev iz Evropske unije. »Smo v situaciji, kakršne svet ni videl morda 100 let. Še posebej zahtevna je za majhna, odprta gospodarstva, kot je naše,« je dejal Boštjančič in dodal, da morajo v takšnem okolju tudi majhne članice EU razvijati neposredne odnose z velikimi državami, kot je Kitajska. »Povečali smo število dvostranskih srečanj s kitajskimi uradniki, ker preprosto ne moremo čakati. Zaščititi moramo lastne interese,« je še dodal.