
Galerija

Bralec Darko nas je opozoril na nenavaden prizor na primorski avtocesti. »Kako na avtocesti opaziš Italijana?« se je ob tem ogorčen spraševal in nam poslal fotografijo s Primorke, na odseku med Vrhniko in Ljubljano, kjer je naključni italijanski voznik kršil pravilo reševalnega pasu in slaboumno stal sredi voznega pasu proti Ljubljani. Če bi se zgodila nesreča, mimo njega reševalci in gasilci ne bi mogli.
V trenutku, ko se na avtocesti zgodi nesreča, se čas začne obnašati drugače. Sekunde so daljše, odločitve ostrejše, posledice pa težje. Reševalci, gasilci in policisti imajo v takih situacijah eno skupno nalogo: čimprejšnji in čim bolj neoviran dostop do kraja nesreče. In prav tu pride v igro reševalni pas – preprosto pravilo, ki rešuje življenja, a se ga vozniki še vedno prepogosto ne držijo. Statistike reševalnih služb jasno kažejo, da pravočasen prihod na kraj nesreče pogosto pomeni razliko med življenjem in smrtjo. Medicinska pomoč mora priti v prvih minutah. Reševalni pas omogoča reševalnim vozilom, da tudi v popolni gneči prepeljejo kilometre kolone brez zamud. Vsak avto, ki tega ne spoštuje, podaljša pot interventnega vozila. In vsaka dodatna minuta čakanja na strokovno pomoč lahko pomeni hujše posledice za poškodovane.
Reševalni pas je prazni prostor med kolonama vozil, ki ga morajo vozniki oblikovati takoj, ko se promet upočasni – ne šele, ko zaslišijo sireno. Pravilo je jasno: vozniki v levem pasu se umaknejo čim bolj levo. Vozniki v desnem pasu pa čim bolj desno – tudi na rob vozišča, če je treba. Na ta način nastane sredina, po kateri lahko reševalci varno in hitro pripeljejo do poškodovanih. Pogled na posnetke iz prizorišč nesreč je pogosto srhljiv: vozniki, ki se ne umaknejo; tisti, ki reševalni pas izkoriščajo za prehitevanje; in drugi, ki se v gneči ustavijo na sredini, kot da imajo poletje v glavi in čas na pretek. Takšno ravnanje ni le neodgovorno – je kaznivo. Predpisi so jasni, globe visoke, a pomembneje: vsako napačno ravnanje lahko direktno ogroža življenja.
Spoštovanje reševalnega pasu ni le tehnično pravilo, temveč odraz prometne kulture in medsebojne solidarnosti. Ko se vozniki pravilno umikajo, ko zaznavajo potrebe drugih udeležencev v prometu in razumejo posledice svojih dejanj, nastane tisto nekaj, kar na cestah najbolj potrebujemo – sodelovanje. V državah, kjer je prometna kultura visoka, reševalni pas deluje skoraj samoumevno. Avstrija je recimo svetel primer: tam se vozniki umaknejo avtomatično, brez nervoze in brez pomisleka. Pri nas pa še vedno najdemo "junake", ki se nanj požvižgajo.
Po podatkih Prometno-informacijskega centra za državne ceste je zaradi prometne nesreče promet oviran na pomurski avtocesti med Močno in Lenartom proti Murski Soboti. Na dolenjski avtocesti je zaradi predmeta na vozišču oviran promet od Grosuplja proti Višnji Gori.
Zastoji so na štajerski avtocesti od Lukovice proti Ljubljani, na dolenjski avtocesti od Grosuplja proti Ljubljani ter na primorski avtocesti od Logatca proti Ljubljani.
Zastoj tovornih vozil, dolg en kilometer, je na gorenjski avtocesti pred predorom Karavanke proti Avstriji.
Zastoji so tudi na cestah od Laškega in Teharij proti Ljubljani, Slovenj Gradec-Velenje v Velenju, Medvode-Ljubljana ter Pijava Gorica-Škofljica.