
Galerija

Knjigobežnice so za ljubitelje knjig in branja eden od najbolj simpatičnih in dobrodošlih projektov. Gre za hiške različnih oblik, ki resda ne morejo nadomestiti knjižnic, so pa dostopen vir idej in navdiha, hkrati pa poudarjajo pomen skupnosti, ki branje in knjige postavlja na vidno mesto. Po slovenskih krajih jih stoji že več kot 200.
Šest novih hišk je pred kratkim zraslo na Cerkljanskem. Projekt je Mestna knjižnica in čitalnica Idrija po vzoru idrijskih bajtabukev namreč razširila v sosednjo občino. Pet jih že stoji, zadnja bo postavljena vsak čas. Kot je povedala direktorica Mestne knjižnice in čitalnice Idrija Tina Močnik, želijo s tem širiti in spodbujati bralno kulturo tudi zunaj knjižnice ter knjige ponesti na prosto – med ljudi. Tudi cerkljanske bajtabukve bodo delovale po načelu vzemi ali pusti. Bralec si lahko knjigo iz hiške izposodi, jo obdrži za zmeraj, če mu je tako ljuba, ali pa prinese katero iz lastne zbirke, od katere se lahko poslovi. Na Idrijskem si knjige jemljejo iz hišk tako domačini kot turisti in najbrž bo podobno tudi na Cerkljanskem.

Kaj so knjigobežnice
Knjigobežnice so hiške različnih oblik, ki stojijo po različnih lokacijah. Delujejo tako, da posameznik vanjo prinese knjigo, ki jo je že prebral in je ne potrebuje več. Vsakdo lahko knjigo iz hiške tudi vzame, jo odnese domov in prebere, nato pa vrne v knjigobežnico ali pa jo obdrži. Hiške polnijo ljubitelji knjig, ki želijo prebrane zgodbe deliti z drugimi.
Lokacije so knjižničarji izbrali v sodelovanju z občino Cerkno ter krajevnimi skupnostmi. Stojijo v Cerknem pri trgovini Mercator in v novem športnem parku, tri pa so postavljene po vaseh – na Reki, na Bukovem in v Zakrižu. Šesto bodo v kratkem postavili v Otaležu v gasilskem domu.
Hiške je izdelal domačin Matej Kolenc. Prvotni načrti, da bi bile po vzoru idrijskih rudarskih hišk izdelane v slogu cerkljanske hiše, so se izjalovili, saj bi to pomenilo precej višjo finančno investicijo, ki pa si je knjižnica ne more privoščiti. Take, kot so, so tudi bolj primerne za postavitev na prostem oziroma pod streho, zato bodo krajanom in tujcem na voljo vse leto, medtem ko morajo na zunanje dejavnike bolj občutljive idrijske bajtabukve čez zimo pospraviti. Nove hiške krasi citat pisatelja Franceta Bevka, ki je nekoč dejal, da je »dobra knjiga zlata knjiga«.