Bralno mrežo pletejo že več kot pol stoletja

Za marsikoga je branje knjig del preteklosti, saj naj bi sodobni življenjski slog dopuščal ljudem premalo časa za umirjeno listanje. Knjiga naj ne bi omogočala vrste senzoričnih dražljajev, kot jih ponujajo denimo računalniške igrice, televizija ali pametni telefoni. Povrhu pa naj bi zaradi tehnologije tudi hitreje in učinkoviteje posrkali iskane vsebine. Te trditve so seveda zgolj izgovori za pomanjkanje samodiscipline in predvsem odsev nepoznavanja knjige ter njenih neprecenljivih danosti. Branje je veliko več kot širjenje znanja in besednega zaklada ter kratkočasenje; z njegovo pomočjo si urimo možgane, izboljšujemo sposobnost koncentracije in širimo domišljijo. Bralci premorejo več sočutja, so bolj sproščeni in mirni.

Čudoviti svet branja

Med najprepoznavnejše in najuspešnejše spodbude na področju bralnih navad pri nas nedvomno spada bralna značka, ki sta jo leta 1960 ustanovila pisatelj in tedanji ravnatelj osnovne šole na Prevaljah Leopold Suhodolčan ter učitelj slovenščine Stanko Kotnik. Poimenovala sta jo po Prežihovem Vorancu – Prežihova bralna značka. »Potem je to gibanje za spodbujanje branja preraslo v vseslovensko promocijo branja, osnovne šole so svoje bralne značke poimenovale po slovenskih pisateljih, na primer Bevkova, Cankarjeva, Trubarjeva. Pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije je nastala Zveza bralnih značk, ki pa se je leta 2002 reorganizirala v Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS. To je član Zveze prijateljev mladine Slovenije, program bralne značke pa izvajajo društva in zveze prijateljev mladine po vsej Sloveniji,« nam je zaupala aktualna predsednica Društva Bralna značka dr. Dragica Haramija.

Napori prostovoljcev, ki delujejo v sklopu Bralne značke, so poplačani z zavidljivim odzivom otrok, saj danes bere približno 70 odstotkov osnovnošolcev v Sloveniji, vključenih je tudi veliko malčkov iz vrtcev, kjer spodbujajo model družinskega branja, nekaj pa je tudi srednješolskih bralnih klubov. »V bralni znački že desetletja sodelujejo tudi otroci in mladi v zamejstvu ter izseljenstvu. Približno 140.000 mladih bralcev in 6000 mentorjev je dokaz, da sta imela ustanovitelja bralne značke še kako prav: z njo otroci in mladostniki vstopajo v čudovite svetove knjig, ki jih nosimo v sebi za vedno.«

Bralna značka za odrasle

Pred približno petnajstimi leti je Liljana Klemenčič, knjižničarka, pravljičarka in vodja mladinskega oddelka knjižnice Ivana Potrča na Ptuju, s kolegico iz osnovnošolske knjižnice dala pobudo, da bi se učinkovite metode bralne značke razširile tudi na odrasle bralce. »Takrat tudi ni bilo ciljnih bralskospodbujevalnih dejavnosti za odrasle v slovenskih knjižnicah. Prva bralna značka za odrasle je bila tako namenjena osnovnošolskim učiteljem, da bi spoznali knjižne novosti ter nagrajena dela domačih in tujih avtorjev. Takrat so se strmo začele pojavljati nove založbe in leposlovja za mlade in najstnike je bilo vsako leto več,« se spominja pobudnica bralne značke za odrasle. Učitelji novejše, aktualne in tudi problemske literature niso poznali in je niso umeščali na bralne sezname. Nad prvim tovrstnim seznamom so bili učitelji navdušeni, saj so podoživljali svoja otroška leta, ko so se sami potegovali za bralno značko.

»Naslednje leto smo seznam pripravili tako, da je bil primeren za učitelje, starše in vse druge zaposlene na šoli. Tri leta pozneje je dobil že toliko privržencev, da je postal splošen, ne več povezan s pedagoško, psihološko in podobno tematiko, ki zadeva učence, učitelje in starše. Od prvega leta je objavljen ob svetovnem dnevu poezije (21. marca), tako imenovano tekmovanje pa sklenemo s slovesnim literarnim večerom ali pravljičnim večerom za odrasle na dan slovenskih splošnih knjižnic (20. novembra),« pravi Liljana Klemenčič.

Berejo tudi v 
Slovenski vojski

Že tretje leto poteka podobna akcija tudi v Slovenski vojski, kjer sestavlja seznam priporočljivih knjig bibliotekarski specialist Mirko Nirdorfer. Odzvali so se tako zaposleni v vojski, njihovi družinski člani kot tudi upokojenci Slovenske vojske. Tudi v tem primeru sodeluje veliko več žensk kot moških.

Posebno zanimiva pa je dejavnost, ki poteka v domu starostnikov v Slovenj Gradcu pod naslovom Beremo dela Toneta Partljiča. Tam so po obisku Toneta Partljiča, ki je na starostnike naredil močan vtis, ustanovili bralno značko, posvečeno le prebiranju njegovih knjig. V osnovi je bil projekt namenjen stanovalcem in njihovim svojcem, a se je kmalu razširil tudi na zaposlene in osnovnošolce ter srednješolce. Povezali so se s koroško osrednjo knjižnico dr. Franca Sušnika, ki jim je za šest mesecev posodila dvajset Partljičevih knjig. Udeleženci tega izvirnega bralnega projekta si na srečanjih izmenjujejo spoznanja ob branju, se družijo, predvsem pa ohranjajo in širijo svojo socialno mrežo. Pomemben učinek tovrstnega druženja je tudi ustvarjanje pozitivne podobe staranja in starejših ljudi v družbi.

Za ranljive skupine

Podrobnosti je pojasnil vodja projekta Denis Sahernik: »Za uspešno sodelovanje je treba prebrati vsaj tri Partljičeva dela, kar pomeni, da ste vključeni v žrebanje za glavne tri nagrade. Vsak sodelujoči dobi darilce že za eno prebrano knjigo. Ob tem ni treba pisati obnove, prav tako ne preverjamo, ali so jo res v celoti prebrali. Zapišemo si le kakšen zanimiv komentar k delu, izvirno misel, ki se utrne ob prebiranju. V naši knjižnici imamo poseben zvezek, kamor lahko bralci zapišejo svoje misli,« pravi Sahernik.

Napori Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS niso ostali neopaženi, zaradi izjemnih zaslug pri razvijanju bralne kulture, vzgojnih in izobraževalnih prvin ter domoljubja so mu kulturo, šolsko in obrambno ministrstvo podelila status društva v javnem interesu. Leta 2011 je bilo odlikovano tudi z zlatim redom za zasluge Republike Slovenije.

»Bralna značka je – o tem sem prepričana – v zavesti večine prebivalcev Slovenije nekaj pozitivnega. Je tista množična prostočasna dejavnost, ki povezuje generacije: v 54 letih je sodelovalo zelo veliko prebivalcev Slovenije, mlajših od 65 let. Še naprej bomo vztrajali v nenehni skrbi za mlade bralce in hkrati poskušali bolj sistematično urejati bralne značke za odrasle in starostnike. Posebno pozornost že zdaj namenjamo ranljivim skupinam bralcev. Če bi nam uspelo ob dobrih knjigah povezati vse generacije, bi zagotovo izboljšali tudi pismenost. Predvsem pa je branje vstopanje v svet razumevanja in strpnosti,« je sklenila Haramijeva.

Kaj beremo

»Želim si, da bi presegli nekatere vzorce branja, kakor jih je opaziti s seznamov stotih najbolj branih knjig po mesečni knjižnični izposoji,« pojasnjuje dr. Dragica Haramija, predsednica Društva Bralna značka Slovenije. »Med šolskim letom se tja redno uvršča le leposlovje za domače branje. Za mlajše so tako stalnice pravljice Svetlane Makarovič, Ela Peroci, Desa Muck in že legendarni Maček Muri Kajetana Koviča ter Zvezdica Zaspanka Franeta Milčinskega. Starejši bralci radi segajo po knjigi Zgodbe svetega pisma, Sofoklejevi Antigoni, Wildovi Salomi, Zločinu in kazni Dostojevskega, Shakespearovi knjigi Romeo in Julija. Junija je vsako leto veliko zanimanje za srednješolske učbenike fizike, kemije, geografije in tako naprej, očitno so izposojeni za popravne izpite; julija in avgusta kraljujejo lahkotna literatura v raznih barvnih odtenkih ter zgodbe o srečnih ali nesrečnih ljubeznih.«