V Rokodelskem centru Ribnica je več kot sto obiskovalcev z vseh koncev Slovenije spoštljivo preživelo popoldne ob ogledu razstave udeležencev Likovne kolonije Zeleni most ter predstavitvi knjige Vredno je živeti vsestranskega Braneta Žuniča iz Grčaric.
Neutrudnega likovnega ustvarjalca ter ljubitelja vsega lepega – predvsem narave in življenja v njej – pozna vsa Slovenija.
Brane Žunič, boem v vseh pogledih, ki vselej pove, da je vaščan Grčarskih Raven.
»Gospod Brane je resnično nekaj posebnega. Takšnih posebnežev si lahko samo želimo,« je njegov opus razkrila Anamarija Stibilj Šajn, umetnostna zgodovinarka, kustosinja, likovna kritičarka in kuratorka. Ima izjemno sposobnost pristnega čutenja in globok odnos do narave ter človeka.
To zna prenesti tako v pisano besedo kot tudi v likovno podobo – v sliko ali kip. Vse to se kaže v njegovih delih, ki so zelo sporočilna. V kipih in slikah pogosto upodablja elemente narave, živalski svet in žensko figuro, hkrati pa izraža tudi globlje osebne vsebine, ki jih bogati z močno simboliko. Je človek, ki zna najti likovni izraz za svoj najbolj intimen notranji svet.
Robustne forme, nežna duša
Z barvo, lesom, železom in drugimi materiali zna izraziti to, kar nosi v sebi. Tudi v mogočnih, robustnih formah je čutiti njegovo nežno dušo.
Dvorana Rokodelskega centra je bila središče predstavitve projekta.
Zapeli so člani zelene bratovščine iz Kočevja.
Takšnih posebnežev si lahko samo želimo.
»Če bi bilo več takšnih Branetov, bi bil svet drugačen. Sposoben je pristnega čutenja, globokega odnosa do narave in človeka, kar mojstrsko prenaša v pisano besedo, likovno podobo in skulpturo,« je dejala. V njegovih delih se zrcalita bogata simbolika in izrazita osebna nota. Naravne elemente, živalski svet in človeško figuro preoblikuje v likovne izraze, pri čemer ves čas sledi umetnosti narave. Njegove mogočne, robustne forme razkrivajo tudi nežno dušo – zlasti pri delu z lesom, kjer začutimo, kako se prepušča ritmom naravnega. Čeprav si prizadeva za simboliko in figuro, njegovo delo nikoli ni nasilno – vse poteka v tihem sožitju z naravo. Branetova drža ni le ekološka ali etična – je življenjska. Ne gre za idealizirano vračanje k naravi, temveč za pristno življenje z njo, z njenimi zakoni in cikli. Njegova umetnost je sled – in obenem povabilo, da mu sledimo. »Zato je vredno vzeti njegovo knjigo v roke in jo prebrati. Vsaka stran razkriva drobec življenjske filozofije, ki se tiho in vztrajno uresničuje v vsakdanjiku – in nas vabi k razmisleku o našem lastnem sobivanju s svetom,« je uveljavljena umetnostna zgodovinarka požela aplavz prisotnih.
Pevci iz Novega Kota, kjer so leta 2017 vzpostavili Zeleni most.
»To, da si danes kdo vzame čas za tak dogodek brez vprašanj, zakaj in kako, je največja nagrada. To je več kot ponos,« je Brane žarel, ko so ga zasuli prijatelji z vseh koncev, in se prepustil svojim mislim, ob katerih se je vredno ustaviti. Zeleni most, razstava in spremljajoča knjiga so več kot umetniški projekt – so osebna in družbena izpoved o nujnosti sobivanja, povezovanja in poslušanja. V projektu sodelujejo ljudje z vseh koncev Slovenije – od Koroške do Primorske in Gorenjske – mnogi že dve desetletji ali tri. Med njimi so tudi člani avtorjeve družine. Zeleni most opozarja tudi na pomanjkanje poslušanja v družbi. Svet je razcepljen – na ene, ki bi vse reševali z nasiljem, in druge, ki bi vse počistili. A obe skrajnosti sta napačni. Vmes obstaja tiha večina – ljudje, ki bi morali odločati, a ne vedo, kako, zakaj ali celo, da sploh lahko. Če se kot skupnost ne bomo začeli odzivati, nas bo pokopala pasivnost. Dvigniti se moramo nad egom, ki je največja ovira sobivanju. Ljudje, ki v dobri veri ostajajo tiho, lahko nehote povzročijo največjo škodo.
Zgodba o Sloveniji
Navsezadnje je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni. »Pogosto se izogibamo povedati, kar mislimo. Ne zremo si v oči, ne izrečemo, kar nas teži. A če tega ne počnemo, nas nihče ne bo slišal,« je modrost, ki jo Brane prenaša po svetu. In sporočilo knjige: sobivanje zahteva najmanj dva. Tudi če smo si različni, lahko najdemo skupno nit – če le znamo poslušati in se povezovati. Razstava Zeleni most je tudi zgodba o Sloveniji – o narodu, ki se še vedno zna zbrati okoli vrednot, kot so vztrajnost, nenasilje in povezovanje. Potrebujemo voditelje in svetilnike, ki znajo ljudi združevati – ne z močjo ali denarjem, temveč z zgledom in delom.
Ena od Branetovih številnih stvaritev
Predgovor knjigi je napisala Irena Gaytari Horvat, akademska slikarka iz Zagreba, živeča v Sloveniji, sicer Branetova soborka v projektu Zeleni most: »Braneta sem spoznala kot 'divjega' človeka – tiste prave vrste divjega človeka. Takšnega, ki zna živeti v skladu z naravo. In ravno to naju povezuje. Tako sva postala prijatelja, saj se oba trudiva ohraniti del narave tudi za prihodnje generacije.«
Članica predsedstva Evropskega združenja oglarjev Marija Imperl ter gozdar in oglar Jože Prah
V imenu Lovske zveze Slovenije (LZS) je spominsko listino Društvu likovnega ustvarjanja Ribnica za sodelovanje, katerega predsednik je Brane, izročil Jani Šalamon, predsednik komisije za kulturo pri LZS. Predstavitev knjige so s kulturnim programom popestrili člani pevske skupine Binklarji iz Novega Kota, skupine Zarja ter pevskega zbora Zveze lovskih družin Kočevje.
V njegovih delih se zrcalita bogata simbolika in izrazita osebna nota.
