Brezposelnih je le 
vse manj in manj?

LJUBLJANA, BRUSELJ – Stopnja brezposelnosti na območju evra je, kot je poročal Eurostat, novembra lani znašala 9,8 odstotka, kar je (bilo) celo 0,7 odstotne točke manj kot novembra predlani, to je njena najnižja raven v zadnjih nekaj letih, natančneje, vse od julija 2009. V EU je bila stopnja brezposelnosti novembra lani celo še nižja, poleg tega pa je celo upadla: z 8,4 odstotka na 8,3. Sicer pa je bila lani (na letni ravni!) na območju evra 10,5-odstotna, na območju celotne EU pa v povprečju 9-odstotna. Takšni so rezultati na podlagi statistične obdelave podatkov, ki nam povedo, da naj bi bilo novembra lani v EU brezposelnih »samo« še 20,429 milijona prebivalcev, od tega kar 15,898 milijona na evrskem območju. Kaj to pravzaprav pomeni? Pomeni, na primer, da je bilo novembra lani v primerjavi z lanskim oktobrom v EU brezposelnih »celo« 41.000 ljudi manj, na območju evra pa 15.000 ljudi manj. Pa ne samo to: glede na predlanski november se je število brezposelnih v vsej EU skrčilo za 1,552 milijona prebivalcev, na območju z evrom pa za 972.000. 
Kaj pa v Sloveniji, kako pa kaže na področju brezposelnosti oziroma uspešnejšega zaposlovanja pri nas? Mogoče marsikdo na prvi pogled temu ne bo mogel verjeti, vendar je statistično gledano menda res. Novica naj bi bila zlasti za Slovenke in Slovence obetavna: pri nas je bila namreč stopnja brezposelnosti novembra lani le 7,6-odstotna. Na območju evra 9,8-odstotna, v celotni EU 8,3-odstotna, v Sloveniji pa še manj – 7,7-odstotna. Med vsemi članicami EU so najnižji stopnji brezposelnosti izračunali za Češko (3,7-odstotna) in Nemčijo (4,1-odstotna), najvišji pa, lahko bi rekli, povsem pričakovano za Grčijo (23,1-odstotna) in Španijo (19,2-odstotna).

Še po Statøpisu je vse bolje

Mimogrede, tudi v Statøpisu (v statističnem pregledu vsega, kar se je dogajalo v Sloveniji v letu 2016) lahko preberemo, da je v zadnjem obdobju, v letih 2015 in 2016, število tako imenovanih delovno aktivnih ostalo nespremenjeno, medtem ko se je število brezposelnih še zmanjševalo. Sicer pa naj bi bila stopnja brezposelnosti v zadnjih devetih letih še najnižja leta 2008. No, delovno aktivni naj bi bili resda tisti, ki so v tednu, preden se jih je anketiralo, opravili vsaj kako uro dela za plačilo, dobiček ali svojo družinsko blaginjo. Neznosna lahkost statistike, pardon, na domiselnem statističnem preračunavanju utemeljenega sprenevedanja. Nas kar malo pogreje takšna optimizemljubna statistika, a ne? Malo pa že. Po vsekakor že predolgo trajajočem pesimističnem obdobju. Žal pa nas ne samo pri srcu. Pogreje nas upravičeno namreč lahko tudi še kako drugače. Predvsem zaradi mlajših generacij in njihove iz kopice razlogov razmeroma negotove prihodnosti. Naj omenimo še to: v EU je bilo pred koncem lanskega leta brezposelnih celo 4,280 milijona mladih (v starosti do 25 let!), od tega 3,007 milijona v enaki starosti v območju z evrom, kamor spada tudi naša država. Stopnja brezposelnosti med mladimi je bila v EU žal kar 18,8-odstotna, na območju evra pa celo 21,2-odstotna. Četudi se je glede na november 2015 število (naj)mlajših brezposelnih v EU zmanjševalo in zmanjšalo za 137.000, na območju z evrom pa za 42.000. Najnižjo stopnjo brezposelnosti so tudi pri (naj)mlajši kategoriji prebivalstva zaznali v Nemčiji: bila je kljub vsemu le 6,7-odstotna. Najvišje tri stopnje pa so že septembra lani namerili v Grčiji (bila je celo 46,1-odstotna), v Španiji (44,4-odstotna) in, res je, pri naših sosedih Italijanih (39,4-odstotna).

Kaj pa bi bilo razlog za to, da nas kljub tako optimističnim statističnim podatkom ne more pogreti samo pri srcu? Pa se kdaj kreativno merjenje podatkov in ugotavljanje za nas menda ugodnih stopenj brezposelnosti ustavita, denimo, pri Slovencih in vseh Evropejcih, zaposlenih le za določen čas, zgolj prekarno in honorarno? Smola, s tem se skrbni avtorji poročil Eurostata nikoli ne ukvarjajo. Zakaj pa ne? Ker jim metodologijo, ki jo dosledno uporabljajo, konec koncev priporočili iz ILO (Mednarodne organizacija za delo). Menda celo takrat, preden navajajo podatke, ki se nanašajo na zaposlenost, nikoli ne zbirajo posebej podatkov o vrsti zaposlitve.