Burja bo odkrivala strehe in zapirala šole

LJUBLJANA – Tudi izkušene vremenarje preseneča zeleni januar, ki Sloveniji ni prinesel snega in tudi nobenih drugih padavin. Te dni je pritisnil mraz, ki daje upanje. Prinesel pa je burjo na Vipavskem, ki se bo še okrepila. Meteorologi so za to območje razglasili oranžni alarm, ki predvideva razkrivanje streh in opozarja, da je nevarno hoditi naokoli. Civilna zaščita na Goriškem opozarja, da bodo morali v primeru nizkih temperatur in močne burje zapreti šole.

Oranžni alarm zapira šole

Vipavci že nekaj dni poslušajo burjo, ki tuli okoli hiš, a meteorologi napovedujejo, da se bo na Vipavskem in Goriškem v naslednjih dneh še okrepila. Po besedah poveljnika civilne zaščite za Ajdovščino Igorja Belka lahko sunki vetra dosežejo tudi 200 kilometrov na uro, kar pomeni resno nevarnost za objekte in ljudi. Oranžni alarm na meteoalarm lestvici je zadnja stopnja pred rdečim alarmom, ki pomeni zelo veliko vsesplošno nevarnost in močno ogroža življenja ljudi. Tako hudo še ne bo, nazadnje so ga meteorologi razglasili septembra 2010 ob katastrofalnih petstoletnih poplavah, ko je umrlo šest Slovencev. Vendar v naslednjih dneh na Vipavskem in Goriškem zagotovo ne bo šale. Belko opozarja: »Zaradi napovedanih nizkih temperatur se bomo v sredo odločili, ali bomo zaprli šole in vrtce. Meteorologi napovedujejo temperature pod –5 ° C. Naša osnovna šola je tako dotrajana, da jo zapiramo že pri burji s sunki 140km/h, kot rečeno, napovedujejo veter do 200 km/h.«

Snega še ne bo

Meteorologi za sredo in četrtek resda napovedujejo tudi sneg, a to še ne pomeni, da ga bo kaj padlo. »V sredo in četrtek naj bi snežilo, vendar ne dovolj za zimsko veselje. Temperature bodo vztrajale pod ničlo. Jutranje bodo od  –7 °C do –6 °C, tudi čez dan bodo vztrajale pri –3 °C. V sredo bo nekaj sonca, v četrtek in petek pa bolj oblačno,« napoveduje mag. Andreja Sušnik iz agencije za okolje.

Kot kažejo zadnji meteorološki podatki, je bilo na Kredarici v januarju le slabo polovico (49 odstotkov) dolgoletnega povprečja padavin v obdobju 1961–1990. Po nižinah je bilo še slabše; Novo mesto je dobilo 35 odstotkov običajnega dežja, Ljubljana 34, Portorož 28, v Celju je padlo zgolj 27 odstotkov pričakovanih padavin, v Murski Soboti pa le skrb vzbujajočih 24 odstotkov. Po temperaturi zraka je osrednja Slovenija za več kot 1 °C toplejša kot običajno v zadnjih dvajsetih letih. Pričakovano hladneje je bilo le na Primorskem. Smo lahko zaskrbljeni?

»Da,« kratko odgovarja agrometeorologinja Andreja Sušnik, ki poudarja, da je bilo leto 2011 deveto najbolj suho leto od 1961 do danes, od tega so se tri, 2000, 2002 in 2005, zgodila v zadnjem desetletju.

»Poleg tega se pretok Mure v teh dneh uvršča med osem najmanjših izmerjenih v zadnjih 65 letih.«

Ob pretežno suhem vremenu se bo vodnatost rek po državi še naprej počasi zmanjševala. Strokovnjaki se bojijo hude spomladanske suše, ki lahko zdesetka pridelek. Poleg tega ozimna žita močno pogrešajo sneg.

»Prisotnost snežne odeje, ki je ni, ima velik vpliv na toplotni režim tal. Ima velik albedo, ki pove, kolikšen del vpadne svetlobe telo odbije. Pri sveže zapadlem snegu je albedo od 90- do 95-odstoten, v urbanih okoljih pa je zaradi prahu, saj in drugih primesi precej manjši, le 50- do 60-odstoten, kar je še vedno precej več, kot je le petodstotni odboj asfalta,« razloži Sušnikova.

Snežna odeja namreč vsebuje od 50 do 95 odstotkov zraka.

»Ta med ledenimi kristali miruje in onemogoči transport toplote ter tako prepreči pretok toplote iz tal prek snežne odeje. Snežna odeja tako deluje kot toplotni izolator.«

Na Balkanu sneg

Mag. Tanja Cegnar opozarja, da je ena velikih značilnosti podnebnih sprememb raznoliko lokalno vreme. »Januarja je ob prevladujočih višinskih severnih in severozahodnih zračnih tokovih pri nas prevladovalo suho vreme, večina padavin ob razmeroma pogostem prehodu front je padla v severnih Alpah in na osrednjem ter vzhodnem Balkanu.«

Kot kaže analiza, je bil ta vzorec zračnih tokov dokaj vztrajen. Gorske predele Avstrije in Švice je prekrila debela snežna odeja. Z obilico snega se spopadajo tudi na vzhodnem Balkanu, kjer zadnjih nekaj dni težave povzroča tudi hud mraz. Proti koncu januarja se je vremenski vzorec spremenil in tudi nad naše kraje je začel s severovzhodnimi zračnimi tokovi pritekati mrzel zrak.

»Obilnejših padavin ne gre pričakovati, saj lahko mrzel zrak prenaša opazno manj vlage kot toplejši in so zato padavine skromnejše. Poleg nizke temperature občutek mraza močno okrepi veter. Še posebno burja v Vipavski dolini bo te dni zelo močna,« napoveduje Cegnarjeva.

Le pedenj snega

Že deset centimetrov visoka snežna odeja lahko zelo dobro zaščiti posevke pred zmrzaljo. Ob koncu letošnjega januarja so bile po vsej Sloveniji ugotovljene precej visoke temperature zraka in tudi tal, zato večjih težav z zmrzovanjem ni bilo. Tudi v hladnejših predelih se tla niso ohladila pod –5 °C. V gorah le 5 centimetrov

V gorah le pet centimetrov

Prejšnji teden je v noči na torek in v torek zjutraj v gorah zapadlo do pet cm snega. Ohladilo se je, ledišče se je spustilo do nadmorske višine okoli 600 m. Snežna odeja se začenja na nadmorski višini okoli 1300 m, v osojah pa na okoli 1000 m. V Julijskih Alpah je na nadmorski višini 2500 m do okoli 100 cm snega, na 1500 m pa do okoli 50 cm.