

Državna proslava ob dnevu suverenosti. FOTO: Sta

Državna proslava ob dnevu suverenosti. FOTO: Sta

Državna proslava ob dnevu suverenosti. FOTO: Sta

Državna proslava ob dnevu suverenosti. FOTO: Sta




Na državni proslavi ob dnevu suverenosti in 35. obletnici odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade (JLA) iz Slovenije je predsednik vlade Janez Janša poudaril, da je bila slovenska osamosvojitev rezultat dolgotrajnega prizadevanja naroda za ohranitev jezika, identitete in samostojnosti. Ob tem je ocenil, da je Slovenija v prvih letih po osamosvojitvi dosegla pomemben napredek, pozneje pa po njegovih besedah zamudila številne razvojne priložnosti.
Slovenija dan suverenosti praznuje od leta 2015, in sicer v spomin na dogodke iz noči s 25. na 26. oktober 1991, ko je Luko Koper zapustila zadnja ladja z vojaki JLA. S tem se je končal umik jugoslovanske vojske s slovenskega ozemlja, ki je sledil desetdnevni vojni za osamosvojitev. »Danes je Slovenija varna, varnost pa je glavni pogoj stabilnosti in s tem tudi ekonomskega razcveta,« je na slovesnosti v Kopru poudaril Janša. Njegov govor so spremljali tudi protestni vzkliki in žvižgi.

Premier se je v govoru ozrl na okoliščine, ki so po njegovem mnenju odločilno prispevale k uspehu slovenske osamosvojitve. Med ključnimi dejavniki je izpostavil jasen politični cilj, enotnost naroda, izraženo na plebiscitu, pravočasne obrambne priprave ter dobro organizirano civilno obrambo. Poudaril je tudi motiviranost slovenskih enot in prizadevanja, da bi se med spopadi izognili nepotrebnim žrtvam. Spomnil je, da je Slovenija po osamosvojitvi stremela k razvoju po vzoru gospodarsko najuspešnejših evropskih držav. »Korak za korakom smo stabilizirali gospodarstvo, vzpostavljali tržne institucije, odpirali vrata tuji konkurenci, jo presegali in se usmerjali na zahtevne zahodne trge,« je dejal.
Med pomembnimi dosežki je navedel vključitev Slovenije v mednarodne organizacije in povezave, med drugim v Združene narode, Evropsko unijo, zvezo Nato, območje evra in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). »Včasih se zdi, da se premalo zavedamo, kaj nam je v prvem polčasu po osamosvojitvi uspelo,« je poudaril, nato pa opozoril, da je obdobju napredka sledilo po njegovem mnenju precej manj uspešno obdobje.

Letošnjo obeležitev dneva suverenosti so spremljala tudi politična razhajanja glede interpretacije osamosvojitvenih dogodkov in vladnih odločitev, povezanih s praznovanjem. Proslave se ni udeležila opozicija, svojo udeležbo pa je odpovedala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Predsednica je odločitev utemeljila z nestrinjanjem z ravnanjem vlade, ki po njeni oceni poglablja politične delitve in posega v razumevanje zgodovinskih dejstev. Med razlogi za neudeležbo je bilo tudi preimenovanje oziroma sprememba poimenovanja letošnje proslave, čemur nasprotujejo tudi v opozicijskih strankah Svoboda, Levica in SD.

Slovesnosti so se poleg predstavnikov aktualne vlade udeležili tudi nekateri vidni predstavniki osamosvojitvenega obdobja. Med njimi so bili prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle ter nekdanji ministri Dimitrij Rupel, Igor Bavčar, Jelko Kacin, Dušan Šešok in Igor Umek. Navzoči so bili tudi predstavniki nekdanje republiške koordinacije, ki je leta 1991 usklajevala obrambne in varnostne dejavnosti v času slovenskega osamosvajanja.