Čarovnice še kuhajo točo

RADENCI – Karl Henn, študent medicine na Dunaju, je leta 1833, na poti s kočijo v Ljutomer na močvirnih travnikih v okolici Radencev zajel čudežno vodo, ki so jo domačini imenovali bublja. Ko si je vrelce dobro ogledal, je ugotovil, da iz njega vre in se dvigujejo mehurčki. Po 32 letih se je tedaj že priznani zdravnik in strokovnjak za balneologijo, vedo o zdravilnih vodah, odločil, da bo kupil zemljišče in zajel čudežni vrelec. Leta 1869 se je njegov trud obrestoval in po hrastovi cevi je iz globine 17 metrov pritekla prva slatina, ki jo je dr. Henn poimenoval Radeiner Sauerbrunn, nad vrelcem pa dal zgraditi zbiralnik.

Radenski del poti se začne z ogledom zdravilnega vrelca, ki je tik ob Termah Radenci. Ta je posebnega pomena za kraj, saj je iz njega pritekla prva naravna mineralna voda, z leti pa je postal razpoznavni znak za Radence in terme.

Petanjska slatina izvira v neokrnjeni naravi, gre pa za prvi tipičen industrijski vrelec. Ob mokriščih Mure se v pomladnem času lahko srečate s samčkom barske žabe ali plavčka, ki pod vplivom hormonov pomodri. Te žabe so znak ohranjenega poplavnega gozda ali močvirij.

Tik ob Muri in pod Petanjskim mostom v smeri proti Gornji Radgoni pot pripelje do naslednjega, petanjskega vrelca, ki je nekoliko drugačen od prejšnjega, obdelan z lesom, višek naravne mineralne vode pa se izliva v reko Muro in je videti kot ognjeno rdeč plaz. Mineralno vodo iz tega vrelca uporabljajo v Zdravilišču Radenci za znamenito mineralno kopel.

V smeri naselja Radenci proti severu pridemo do tako imenovanega železnega vrelca. Ime je dobil zaradi visoke vsebnosti železa. Vrelec je za strnjenim naseljem stanovanjskih hiš, njegova posebnost je, da ga domačini že leta uporabljajo za svoje potrebe. Znan je po močni prisotnosti ogljikovega dioksida, zaradi česar je gibanje v njegovi bližini omejeno.

Po obisku železnega vrelca se lahko odpravimo v smeri naselja Šratovci, do enega od redkih popolnoma naravnih izvirov bogastva iz zemeljskih globin. Legenda govori, da v okolici Radencev čarovnice še vedno kuhajo točo. Po ogledu vas pot pripelje do naselja Boračeva, kjer je podjetje Radenska, nato se nadaljuje proti Radencem, kjer v bližini Lovskega doma Jež zavijemo na Prisojno cesto proti Ožekovemu vrelcu, ki je med njivami nedaleč stran od potoka.

Na Poti med vrelci lahko poskusimo še kar nekaj slatin, med drugim znameniti Zemljičev vrelec na Slatinski cesti, ki je v kleti oziroma v pritličju stanovanjske hiše. V neposredni bližini cerkve sv. Cirila in Metoda je še zadnji vrelec, ki so ga vključili v radenski del poti med vrelci življenja. Pot se od njega nadaljuje nazaj v smeri proti začetni točki v parku ali proti Melanjskemu Vrhu do Negovskega vrelca, ki je globoko v gozdu Noričke grabe.