Čas je za sejanje listnatih vrtin

Pogled na zvrhano skledo pravkar nabrane mlade solate z vrta nam je v zadovoljstvo. Tudi luna je iz zadnjega krajca prestopila v mlado luno ali mlaj. Dva dni po mlaju bomo že lahko sejali semena listnatih vrtnin in solata je ravno pravšnja izbira za mlado luno. Tokrat bomo malce pogledali v škatlo s semeni solate.

Glavnata, rezivka in berivka

Vrtna solata ali gojena ločika, Lactuca sativa, kot jo botanično poimenujemo, je vrsta v rodu ločika Lactuca iz družine radičevke Cichoriaceae. Poznamo veliko zvrsti in sort vrtnih solat tako po namembnosti uporabe, kot so glavnata solata, ki tvori glavice, in listnata solata, ki jo režemo, torej rezivka, ali nabiramo mlade rastlinice, kot je berivka.

Vse pa lahko nabiramo, ko so dovolj velike, kot berivko, saj so take tudi najzanimivejše. Pa tudi po vsebnosti hranil so najbogatejše, pa naj bo kot živilo za hujšanje, ki obenem zmanjšuje zakisanost telesa. Pomaga pri revmatičnih težavah, protinu, znižuje sladkor, kot diuretik lajša težave s srcem in ledvicami. Gojili so jo Egipčani, Grki in Rimljani. Sprva so jo uživali le kuhano in jo cenili kot zdravilno rastlino. V srednjem veku je veljala za razkošje in so jo za potrebe dvorov gojili v toplih gredah, dandanes pa je dostopna prav vsem.

Glavnata solata

Ta bo potrebovala sicer največ časa, da bo oblikovala glavice, dobro pa je, da razvite sadike presadimo. Sejemo jo lahko v vrste ali po vsej gredici, le na gostoto setve malce popazimo, predvsem kadar imamo sveže pridelano seme, sicer pa je kaljivo do treh let.

Po setvi in kalitvi do velikosti sadike za presajanje jo bomo z redčenjem spodbujali, da bo hitreje rasla, vse odvečne pa porabili kot berivko.

Najhitreje rastejo mehkolistne sorte, tudi za sajenje kot zimsko solato so primerne in na pomlad nam bodo kmalu naredile glavice, ki pa jih moramo sproti porabiti, ker jih toplo spomladansko sonce kaj hitro zvabi v cvet.

Majniška mehkolistna

Stara sorta mehkolistne solate je majniška ali, kot je rekla moja mama, kraljica majnika in zanjo je bil na našem vrtu in tudi na zelniku vedno rezerviran prostor. Nikoli nismo pojedli vseh rjavo marogastih glavic in otroci smo negodovali, ko smo pri okopavanju morali paziti na majhne rastline v vrsti in se jih ogibati z motiko. Pa kaj, nazadnje so je bili veseli tudi perjad in svinje, ki so pokljuvale in pocmokale prav vsako, tudi če je že ušla v cvet. Mama je to vedela in nam govorila, da bo solata za nas, zato nas je pri delu opozarjala na prav vsak majhen sejanček z dvema listoma, ki ga je zagledala v vrsti.

Rezivka

Zadnjih nekaj let poznamo sorte solat, ki so namenjene za rezanje listov, rečemo jim rezivke, ki ne delajo glavic, ampak izoblikujejo bolj ali manj gosto in veliko rozeto listov, ki jih z rezanjem spodbujamo k rasti novih. So zanimivih barv, od močno rdečih do zelenih in rumenih odtenkov, in z listi različnih oblik.

Sorta hrastov list je ena takih in tudi ta je lahko v več barvnih variantah. Je trpežna, hitro vzklije in raste, ne dela ji težav hlad niti vročina in zanimiva je v mešanici drugih solat na krožniku. Mene še največkrat zmoti ob setvi, da zaradi črno obarvanih semen ne vidim, koliko mi jih je spolzelo med prsti, in setev postane pregosta, kot se mi je zgodilo letos.