»Če bi evro propadel, bi bila škoda za vse«

LJUBLJANA – Če bi se vse države območja z evrom držale kriterijev pogodbe iz Maastrichta in če bi se kršitve sankcionirale, po mnenju Franceta Arharja, bivšega guvernerja centralne banke, do krize v območju z evrom ne bi prišlo. Opozoril je, da Maastricht ni nastal čez noč. Njegovi kriteriji, če bi se spoštovali, pa ne potrebujejo nove ureditve. Meni, da se tudi težave z evrom ne morejo rešiti prek noči.

Škoda za vse

Tečaj evra po njegovi oceni ne kaže šibkosti, saj se giblje okoli 1,30 dolarja. »Če bi evro propadel, bi bila škoda za vse,« je izpostavil. Dodal je, da valuta ne more rešiti vseh težav.

Uskladitev politik za obstanek valute

Evropa bi morala po njegovem mnenju spremeniti direktive, ki posegajo na davčno področje, denimo direktiva o davku na dodano vrednost. Prepričan je namreč, da ima prevelik koridor – od 16 do 25 odstotkov.

»Delati moramo na tem, da ostanemo znotraj območja z evrom,« pa je ocenil geopolitični analitik Laris Gaiser in dodal, da je problem krize območja evra v pomanjkanju kredibilnosti. Težavo vidi v tem, da v evroobmočju ni enotne politike, je pa 17 držav s skupno evropsko valuto.