Če bi jim pripeljal Ilko, bi mu dali porscheja

Trenutno top slovenska športnica je 26-letna alpska smučarka, Mariborčanka Ilka Štuhec (nič ni v sorodu z moralnim teologom štajerskih korenin Ivanom Štuhecem), hitre discipline so njena specialnost, v kontaktiranju z mediji pa kratki in hihitajoči odgovori. Konkurenco čisto na vrhu ji v prvih mesecih nove tekmovalne sezone dela samo le malo manj kot desetletje mlajši smučarski skakalec Domen Prevc.

Vse skupaj nas je ob letošnjih serijskih zmagah mladenke iz Maribora in fantiča iz Selške doline skoraj kap od veselja, pri tem ni bila izjema niti spiritus agens ekipe Ilke Štuhec, mama Darja Črnko, sicer tudi serviserka hčerkinih smuči. Njuna skupna pot se je znova začela po triletni odsotnosti Ilke zaradi poškodbe, ko sta se oktobra 2011 prvič skupaj priključili reprezentanci. Po štirih letih, ko je bila Ilka del ekipe in mama z njo, sta ugotovili, da ne gre več tako in da se nikamor ne premakne. Oblikovali sta tim okoli Ilke. V ekipo sta povabili trenerja Grego Koštomaja, ki je prej delal na Hrvaškem (vrhunski menedžer Vedran Pavlek in guru Ante Kostelić že vesta, kdo je pravi) in potem dve leti v Bolgariji z mladinci. Četudi ni prišel kot specializiran trener za hitre discipline, se je letos izkazalo, da obvlada tudi te. V sezoni 2015/16 se jim je priključila kineziologinja Anja Šešum, tudi zasebno Ilkina prijateljica. Zdaj imajo v nasprotju s Tino Maze in njenim Team to aMaze nekoč stoodstotno slovensko ekipo, še več – tri dame so Štajerke iz Maribora, Koštomaj pa Štajerec iz Celja.

Zavrla jo je poškodba

Član Ilkinega omrežja je še en branikovec in Mariborčan, Peter Pen, nekoč odličen smukač, danes trener naše moške reprezentance v hitrih disciplinah z Boštjanom Klinetom, prav tako branikovcem, na čelu. Pen Ilko zelo dobro pozna, bil je njen trener že pred vrsto leti v Braniku, tudi pozneje, ko je tudi on delal pri Hrvatih, je z njo tesno sodeloval, pred to sezono pa ji je pomagal tako, da ji je omogočil kakovosten trening s svojimi hitrimi fanti.

»Uredil sem treninge, z Ilkino ekipo dobil še enega trenerja, občasno tudi fizioterapevtko, tako smo vsi profitirali. Naš pristop in moški šport sta gotovo dobro vplivala nanjo,« je povedal Pen, ki sicer vse zasluge za sijajne rezultate v celoti pripisuje njeni ekipi, kar je bržkone celo preskromno. Je pa še dejal, da Štuhčeva po dolgih letih spet smuča tako, kot je pred hudo poškodbo leta 2008, ki je tudi popolnoma zaustavila njen napredek. Dolga rehabilitacija, zapleti in bolečine so ji jemali energijo, v težkih časih slovenske smučarske reprezentance pa ob številnih menjavah trenerjev zanjo ni bilo pravega posluha niti usmeritve. »Če imamo opraviti s tako nadarjeno smučarko, kot sta Ilka in Tina Maze, pa ji potem ne uspe priti do vrhunskih rezultatov, je vedno nekdo kriv. In po navadi to ni tekmovalka,« je oster Pen.

Zelo dobro Ilko, zlasti njena prva tekmovalna leta med deklicami in pozneje mladinsko obdobje, s tremi naslovi mladinske svetovne prvakinje in prvimi starti na tekmah evropskega pokala, pozna tudi Ljubljančan Marko Jurjec. Kot trener v alpski smučariji je začel pri Olimpiji (kajpak je bil prej tekmovalec), pozneje presedlal na reprezentančno raven in bil najprej pomočnik Toma Levovnika pri ženski A-reprezentanci, to je bila prva velika ženska generacija v slovenski alpski smučariji, Bojana Dornig, Anja Zavadlav, Metka Jerman in Nuša Tome in še nekatere, Jurjec pa se sodelovanja z Levovnikom spominja samo po dobrem. Desetletja je bil reprezentančni trener v alpskem smučanju, leta 1992 je prevzel žensko A-reprezentanco, osvojil na OI v Lillehamerju z njo dve kolajni in postal slalomski trener moške reprezentance v času Jureta Koširja, Mitje Kunca in Draga Grubelnika. Bil je strokovnjak za tehnične discipline najvišjega ranga, uspešen tako med dekleti kot fanti.

Smuk je 
alfa in omega

To je mož, ki po trenerski plati Ilko pozna najdlje in najbolje, zelo dobro pa se spomni kot tekmovalke in pozneje trenerke Branika tudi mame Darje, o kateri ima zelo dobro mnenje v vseh pogledih. »Darja je zelo prijetna, pozitivna oseba. Da hočeta iti s hčerko po svoji poti, je bilo znano že pred desetletjem, ko je imela Ilka sedemnajst, osemnajst let, kmalu se je odločila za hitre discipline, s čimer se načelno nisem strinjal. Gre pa za Branikovo smučarsko doktrino, po kateri je smuk alfa in omega vsega, legendarni oče pohorske lisice, Branika in pomemben mož slovenske smučarije Dušan Senčar je bil njen največji zagovornik. Jaz mislim nekoliko drugače, sem za postopen in previden prehod iz tehničnih disciplin v hitre, sicer pa je šla po taki poti in bila neizmerno uspešna Tina Maze, še pred njo Janica Kostelić, danes pa to počne tudi slalomska kraljica Michaela Schiffrin,« brez dlake na jeziku pove Jurjec, ki kajpak Ilki želi vse najboljše.

»Že zelo kmalu, še ko ni bila niti mladinka, torej deklica (nekoč so bile v športu današnje deklice pionirke, dečki pa pionirji), se je videlo in vedelo, da je izjemen talent, delavoljna, zagnana in trmasta. V mladinski konkurenci je tudi dve, tri leta starejše tekmice premagovala za dve, tri sekunde. V smučariji je zelo pomemben prehod z mladinskih tekmovanj in konkurence na tekme v evropskem pokalu, v katerem najboljše mladinke in mladinci startajo že pri sedemnajstih, osemnajstih letih. Tu se marsikdo izgubi, tudi za vedno. Pri Ilki se je zdelo, kot da ni nobene razlike med enimi in drugimi tekmami, eno in drugo konkurenco, vsi z mano vred smo onemeli, tako lahkotno in elegantno je šla skozi to,« pripoveduje danes Marko. Spominja se tudi, kako so ga na mladinskem svetovnem prvenstvu 2007. v Altenmarktu nagovarjali vodilni nemški funkcionarji, naj Ilka prevzame nemško državljanstvo. »Ko so videli, da na parkirišču gledam neki superšportni model, morda je bil porsche, ne spomnim se več natančno, mi je šef nemške smučarije, ki je to še danes, dejal, da bom tudi jaz imel takega, če pripeljem Ilko,« med smehom razkrije Jurjec. Kaj bi Nemci dali šele Ilki?