Če bi ZDA napadle zaveznico Nata: slovenske stranke pojasnile, kako bi reagirale

Večina strank, ki se potegujejo za vstop v državni zbor na volitvah 22. marca, meni, da mora Slovenija do ZDA pod predsednikom Donaldom Trumpom voditi predvsem pragmatično politiko ter ohranjati strateško partnerstvo in dolgoletno zavezništvo z Washingtonom. Ob morebitnih napetostih v Natu izpostavljajo predvsem 5. člen severnoatlantske pogodbe, ki določa, da napad na eno članico pomeni napad na vse. Stranke se strinjajo tudi, da mora Slovenija v času spreminjajočega se svetovnega reda vztrajati pri multilateralizmu, spoštovanju mednarodnega prava ter krepitvi vloge Evropske unije in sodelovanja z državami podobnih vrednot, kot je Kanada. Večina pa ni naklonjena sodelovanju v Odboru za mir, saj menijo, da bi ta lahko potisnil Združene narode na stranski tir in da njegov mandat ni dovolj jasen.

Slovenska tiskovna agencija je pred volitvami na stranke oz. liste, ki se bodo 22. marca potegovale za vstop v državni zbor, naslovila več sklopov vprašanj. Med drugim vprašanja, vezana na odnose z ZDA ter spremembe v svetovnem redu, ki se dogajajo v zadnjem času.

Stranke oz. liste so za STA odgovorile na naslednja vprašanja:

1. Kakšno politiko naj Slovenija zavzema v odnosih z ZDA pod predsednikom Donaldom Trumpom?
2. Kako naj se odzove Slovenija, če bi ZDA napadle ozemlje zaveznice v Natu?
3. Slovenija je bila doslej zagovornica multilateralizma in spoštovanja mednarodnega prava. Kako naj ravna v času, ko se očitno spreminja po drugi svetovni vojni vzpostavljeni svetovni red?
4. Ali bi morala Slovenija sodelovati v t. i. Odboru za mir, ki ga je vzpostavil ameriški predsednik Donald Trump in zakaj da oziroma ne?

Demokrati. Anžeta Logarja

Poudarjajo, da bi z vsako ameriško administracijo vodili pragmatično politiko, temelječo na skupnih interesih in zavezništvu. Glede morebitnega ameriškega napada na ozemlje katere od zaveznic poudarjajo, da so zavezani 5. členu severnoatlantske pogodbe. V spreminjajočem se svetu mora Slovenija po njihovem prepričanju ostati trdno zasidrana v EU in Natu ter krepiti zavezništva z demokratičnimi partnerji. Glede sodelovanja v Odboru za mir pravijo, naj Slovenija podpre kredibilne mirovne pobude, skladne z njenimi interesi in mednarodnim pravom.

Državljansko gibanje Resni.ca

Glede prihodnjih odnosov z ZDA menijo, da mora Slovenija ravnati previdno, in ne sme samodejno slediti vojaškim akcijam zaveznic. Tudi v spreminjajočem se svetu bi ohranili zavezanost Slovenije multilateralizmu in mednarodnemu pravu. Poudarjajo, da je treba vse odločitve glede globalnih sprememb pred sprejetjem premisliti, v nobenem primeru pa ne bi sprejemali mednarodnih pogodb v lastno škodo. Menijo, da bi morala Slovenija biti nevtralna in nasprotujejo sodelovanju v ad hoc odborih, kot je Odbor za mir, češ da prinašajo le stroške, ne koristi.

Gibanje Svoboda

Poudarjajo, da sta Slovenija in ZDA zaveznici in strateški partnerici ne glede na to, kdo zaseda mesto ameriškega predsednika. Ne verjamejo, da bodo ZDA napadle katero od zaveznic v Natu, češ da je čezatlantsko partnerstvo močno in se nesoglasja lahko uredijo po diplomatski poti. Ob spremembah svetovnega reda podpirajo spoštovanje mednarodnega prava ter multilateralizem, ki pa se mora prilagajati izzivom, zato so za razpravo o reformi ZN. Sodelovanju Slovenije v Odboru za mir zaradi nejasnosti glede spoštovanja načel ZN v tej fazi nasprotujejo.

Glas upokojencev Pavla Ruparja

Menijo, da mora Slovenija v odnosu do ZDA pod Trumpom voditi suvereno, a povezovalno politiko - sodelovanje z njimi ob hkratni krepitvi enotnosti EU. Glede možnosti napada ZDA na članico Nata poudarjajo, da je treba v Natu spoštovati obveznosti, vendar brez podpore nezakonitim dejanjem. V spreminjajočem se svetu bi krepili multilateralizem, vlogo ZN ter spoštovanje mednarodnega prava. V novih mednarodnih pobudah, kakršna je Odbor za mir, pa bi sodelovali le, če prispevajo k miru, stabilnosti in zaščiti interesov državljanov Slovenije.

Karl Erjavec - stranka Zaupanje

Po njihovem mnenju bi morala Slovenija do ZDA voditi pragmatično in partnersko politiko ter zlasti bolje izkoristiti priložnosti s prvo damo Melanio Trump. Glede morebitnega napada ZDA na zaveznico v Natu poudarjajo, da napad na zaveznico pomeni sprožitev 5. člena severnoatlantske pogodbe in obrambo napadene članice s strani zavezništva. Tudi v spreminjajočem se svetovnem redu mora Slovenija po njihovem prepričanju braniti multilateralizem in mednarodno pravo. Sodelovanje v Odboru za mir ameriškega predsednika Donalda Trumpa se jim ne zdi potrebno.

Koalicija Alternativa za Slovenijo (stranki Nič od tega in Za zdravo družbo)

Glede prihodnje politike Slovenije do ZDA menijo, da bi morala Slovenija zavzeti neuvrščeno držo in nehati izvajati po njihovi oceni nelogične zahteve ZDA. Če bi ZDA napadle ozemlje zaveznice v Natu, bi morala Slovenija to obsoditi ter izgnati ameriške diplomate, obenem pa spodbuditi EU, da sprejme takojšnje sankcije in prekine diplomatske odnose. V spreminjajočem se svetovnem redu bi morala Slovenija pravočasno vzpostaviti stike z novimi pomembnimi gospodarskimi akterji v skupini Brics. So proti sodelovanju v Trumpovem Odboru za mir.

Levica in Vesna

Menijo, da mora Slovenija voditi samozavestno in načelno politiko do ZDA, ki so pomemben partner, a jim ne sme nekritično slediti, temveč naj z EU krepi strateško avtonomijo. Po njihovi oceni bi morala biti Evropa suverenost sposobna udejanjiti z lastno obrambno in zunanjepolitično strategijo. Zagovarjajo izstop držav EU iz Nata. Slovenija mora v času spreminjajočega se svetovnega reda ostati zagovornica multilateralizma in mednarodnega prava. So proti sodelovanju v Odboru za mir, češ da je to slab Trumpov poslovni scenarij.

Parlamentarne volitve na volišču v Šentilju pri Velenju, Slovenija 3.junija 2018. [volitve,volišča,volilci,volilne pole,volilni listi,očala,kava,politične stranke,parlamentarne volitve,Šentilj pri Velenju,Slovenija,motivi] FOTO: Jure Eržen/delo

Mi, socialisti!

Slovenija bi morala do ZDA zavzeti samostojno politiko, ne lakajske, kot ocenjujejo trenutno. Če bi ZDA napadle ozemlje zaveznice v Natu, bi bilo treba po njihovem mnenju pomagati ljudem v napadeni državi in sprejeti mednarodno pobudo za osamitev ZDA. V svetu, ki se spreminja, bi morala Slovenija po njihovi oceni dati podporo multipolarnosti ter se povezati z državami globalnega juga, predvsem Kitajsko, ki so po njihovem edine zainteresirane za razvoj multipolarnega sveta. So proti sodelovanju v Odboru za mir, češ da je krinka za uničevanje Palestincev.

NSi, SLS, Fokus Marka Lotriča

Menijo, da ima zavezništvo z ZDA globoke korenine in se ohranja ne glede na to, kdo je predsednik ZDA. Glede morebitnega napada ZDA na zaveznico v Natu poudarjajo, da mora Slovenija v vsakem primeru za lastno obrambo nameniti več, sodelovati v krepitvi evropskega stebra Nata ter sooblikovati skupno obrambno in varnostno politiko EU. V spreminjajočem se svetu mora Slovenija po njihovem mnenju opreti na povezano Evropo. Glede sodelovanja v Odboru za mir ocenjujejo, da je treba biti preudaren ter se posvetovati z zaveznicami v EU.

Piratska stranka Slovenije

Glede prihodnje politike do ZDA menijo, da mora Slovenija zahtevati močen in enoten evropski odziv na vsakršno izsiljevanje s strani ZDA. V primeru ameriškega napada na ozemlje zaveznice v Natu bi morala Slovenija po njihovem mnenju podpreti enoten in oster odziv celotne EU. V luči spreminjajočega se svetovega reda se zavzemajo za močnejšo evropsko integracijo in povezovanje unije z drugimi t. i. srednjimi silami, kot so Kanada, države Latinske Amerike itd. Nasprotujejo sodelovanju v Trumpovem Odboru za mir.

Prerod - Stranka Vladimirja Prebiliča

Z ZDA pod Trumpom bi imeli ohlajen partnerski odnos, brez zaostrovanja, a z jasnim stališčem glede temeljnih vprašanj v mednarodnem prostoru. V primeru ameriškega napada na katero od zaveznic v Natu poudarjajo, da je skladno s 5. členom washingtonske pogodbe Slovenija zavezana ponuditi pomoč napadeni državi. Menijo, da lahko Slovenija le skozi delovanje v EU vztraja pri multilaterizmu, pri čemer naj unija postane sidrišče svetovnih demokracij. So proti sodelovanju Slovenije v Odboru za mir, češ da spodkopava temelje mednarodne ureditve.

SDS

Poudarjajo, da so ZDA ključna zaveznica ne glede na administracijo, z njo bi okrepili politične, varnostne in gospodarske odnose ter sodelovanje na področju energetike in naprednih tehnologij. Glede morebitnega napada ZDA na članico Nata menijo, da bi kršil temeljna načela in sprožil mehanizme iz pogodbe. V spreminjajočem se svetu zagovarjajo učinkovit multilateralizem in reforme, usklajene z EU. Glede Odbora za mir pravijo, da imajo prednost obstoječi mehanizmi multilaterizma, so pa odprti za dopolnilne pobude, usklajene z EU.

SNS

Zavzemajo se za pragmatično in samozavestno partnerstvo z ZDA ob jasnem zagovarjanju slovenskih interesov in prava, bi pa kopirali ameriške prakse pri vračanju nezakonitih migrantov. V primeru ameriškega napada na zaveznico v Natu bi zahtevali posvetovanja in obsodbo napada, sicer so za izstop iz Nata. Tudi ob spremembah svetovnega reda ostajajo na strani multilateralizma in mednarodnega prava. Menijo, da bi Slovenija morala sodelovati v Trumpovem Odboru za mir, česar pa po njihovi oceni slovenska zunanja politika ne razume.

Socialni demokrati

Menijo, da ZDA tudi pod Trumpom ostajajo pomemben zaveznik ter so za bolj učinkovito partnerstvo z ZDA. Glede morebitnega napada ZDA na članico Nata pravijo, da vsaka odločitev zahteva resno politično presojo, vendar spoštovanje mednarodnega prava in kolektivne obrambe ostajata temelj delovanja zunanje politike. Menijo, da mora Slovenija ostati zagovornica multilateralizma in mednarodnega prava, sodelovanje v Odboru za mir pa po njihovem ne bi prispevalo k miru in stabilnosti, češ da spodkopava delovanje in legitimnost že obstoječih institucij.

Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij

Zagovarjajo pragmatično politiko do ZDA s poudarkom na gospodarstvu in investicijah, varnosti in obrambi, povezovanju EU in ZDA. Trumpu bi dali vabilo za osebni obisk domovine njegove žene. Napad ZDA na zaveznico v Natu se jim zdi malo verjeten, odziv bi moral biti usklajen v EU in tudi Natu. V spreminjajočem se svetu naj Slovenija deluje proaktivno v smeri reform mednarodnih institucij, naj ostane zvesta vrednotam (človekove pravice, vladavina prava), a pri njihovem uveljavljanju deluje pragmatično. So proti sodelovanju v Odboru za mir, saj obstajajo ZN.